Pozdravljeni v Zajtrku Avantgarde! Tisoč devetsto devetdesetega so pri italijanski založbi 3viTre izdali že peti del serije 3viTrePAIR, v katerem so predstavili zvočne poete iz Kalifornije in Italije.

Harry Polkinhorn je pesnik, ki ga bomo poslušali v prvo. Gre za pesnika, ki je poleg vsega tudi psihoanalitik in je v letu 2003 napisal Manifest negativitete. Točka 1: I have nothing to say. Točka 6: Poetry has no impact on people. Right when they think it does, they are furthest from its transmuting power, to which the weak look back in nostalgia. In tukaj tudi mi končamo ter se zazremo v njegovo poezijo. Je zgolj ponavljanje z manjšimi variacijami. Machine.

Harry Polkinhorn - Machine



To je bil torej Harry Polkinhorn, sedaj pa se bomo posvetili Jeromu Rothenbergu. Se sprašujete zakaj danes govorimo samo o američanih, rajši kalifornijskih podeželanih in ne toliko o italijanih? Razlog je preprost. Italijanov imamo vrh glave. Zgolj zaradi dejstva, da smo jih v Zajtrku avantgarde že kar nekaj predelali! Tako je dejstvo, da se je Jerome Rothenberg rodil že daljnega leta 1931 in je eden glavnih teoretikov pesniškega performnsa in etnopoetike. Piše mnogo o obeh stvareh, obenem pa seveda ustvarja. Zdaj bomo poslušali dvojico pesmi z danes predstavljajoče pete edicije California - Italia serije 3viTrePAIR. Pesmi sta A Glass Tube Ecstasy for Hugo Ball in London Onion. Huga Balla [huga bala] se spominjamo, saj se je obenj spotaknil že bpNichol, obenem pa smo tudi samega Balla že predstavili. Hugo Ball je legenda. Tako kot Lao Cé pri Čučniku. Poslušajmo.

Jerome Rothenberg - A Glass Tube Ecstasy for Hugo Ball



Jerome Rothenberg - London Onion



Zadeve so bile v resnici naumljene že prej kot okoli leta 1990, saj jih najdemo že na kasetki iz leta 1975 z naslovom That Dada Strain. Zanimiva je seveda performerska narava izvedbe, saj Rothenberg nastopa z basistom in tolkalcem. Sam seveda navaja to novost in v eseju How we came into performance iz leta 2005 naveže lastne in podobne pesniške poskuske na Dado in obenem govori o alternativnih prostorih, kjer so se dogajali tej performansi. Kleti cerkva, kofišopi in ostale luknje.

Džeroum!