Pa smo ju dočakali. Po triindvajsetih letih se je sinoči na domačih odrih premierno predstavil britanski IDM dvojec Autechre, ki velja za enega najvidnejših soustvarjalcev sodobne elektronske glasbe. To je potrdil tudi izjemen obisk, kar je pri sorodnih muzikah v Podalpju prej izjema kot pravilo. Ko je na istem prizorišču pred nedavnim nastopil finski, z Autechre močno primerljiv dvojec Pan Sonic, se je rajanja udeležilo le kakšnih sto glav, tokrat pa je elektronski event sploh prvič napolnil veliko dvorano Kina Šiška.

Kje je vzrok za to diskrepanco lahko le ugibamo. Idealno bi bil vzrok glasba sama, toda bolj verjetno se zdi razmišljanje, da sta Finca pač precej samotarska samohodca, zato njuna glasba doseže le tiste bolj angažirane sledilce naprednih elektronskih muzik. Za Autechre sicer velja podobno, s to razliko, da njuno popularnost očitno narekuje sodelovanje z Warpom. In če se Finca nikoli nista deklarirala kot IDM, sta Autechre v dobrih dveh desetletjih svojega obstoja postala sinonim za to čislano glasbeno smernico iz devetdesetih let minulega stoletja. Kako odmevno je bilo dogajanje okoli založbe Warp v tem času, se je sinoči pokazalo tudi v publiki najrazličnejših profilov, kar je v elektronskih muzikah sicer prej izjema kot pravilo. Se pa tu prikrade manjši zadržek – v preteklosti se je žal že večkrat izkazalo, da je slovenski publiki dovolj le »bleščeče« ime. Ampak nič hudega. Upajmo, da bo uspešen event v prihodnje k nam pripeljal še kakšnega elektronskega kreativca najmočnejšega kalibra.

Po zbiranju vtisov so bili udeleženci ob koncu razdvojeni. Medtem ko so poznavalci Autechre in IDM scene (skozi samo zasnovo ali pa koncept eventa) dobili točno to, kar so pričakovali, je tisti manj seznanjen del publike tožil nad domnevno nekompatibilnostjo dvojca in treh predvozačev. Didjit in Rob Hall sta bila tu bolj v vlogi nekakšnih veznih členov. Prvi se je ukvarjal predvsem s hiphopom, abstraktnimi beati in dubovsko glasbo, Hall pa je v svoji maniri izbiral glasbo razpeto nekje med technom in IDM-om. Oba sta bila torej povsem v kontekstu, saj Autechre s svojo glasbo izhajata prav iz hiphopa, duba in techna.

Še večji kamen spotike je bil desetminutni hrupni vložek Russella Haswella, ob tem pa so nepoznavalci spregledali dejstvo, da so se vodilni Warpovi elektrončkarji pogosto spogledovali z nekaterimi najekstremnejšimi praksami. Haswell je bil vselej bliže IDM kot nojzerski sceni. To je pravzaprav potrdil že Autechrov set, v katerem sta Booth in Brown Haswellovo fraziranje, zavidljivo prevedla v bolj konvencionalen plesni kontekst, ki je bil še vedno daleč od stereotipnega razumevanja plesnih muzik. Resda je velik del obiskovalcev Haswellov hrupni vložek najbrž razumel kot zvočno kurioziteto, ekscentričnost, in marsikdo najbrž sploh ne ve, da obstaja velika nojzerska scena. Toda veliko nas je tudi tistih, ki smo v stik s to sceno prišli prav po tem, ko je Haswell pod psevdonimom Satanstornade skupaj z Merzbowom pri Warpu objavil istoimensko ploščo.

Ker se nov Autechrov album ‘Oversteps’ napaja iz tistih bolj ambientalnih muzik, pred koncertom nismo vedeli, kaj lahko pričakujemo. Po koncertu se je potrdilo, da Booth in Brown v živem kontekstu ne moreta preko svojega plesno-glasbenega porekla. Njun set je bil po formi primerljiv s tistima dvema iz njunih zadnjih albumskih predstavitvenih turnej, medtem ko se je zvočno napajal predvsem iz novega materiala. Hrbtenico ves čas postavljata s plastenjem frenetičnih ritmov, okoli katerih mestoma ovijata komaj slišne atmosferične sintetične linije in subtilne okisane pritikline, ki v vsakem trenutku opominjajo na njune rejverske korenine. Zdi se, da jima uspe izluščiti vso intenzivnost plesnih muzik in ekstrat vpeti v formo nekakšnega sodobnega rejva. Na prvi posluh abstraktno, celo naključno zlaganje sekvenc, skozi komaj zaznaven pulz izpostavi osredotočenost njunega početja, ki mu v sodobni elektroniki ta čas ni enakega. Pisana paleta skrbno oblikovanih zvočnih fragmentov se ves čas vrtinči v vrtoglavih ritmih. Najraje sicer tistih plesno »neregularnih«, včasih tudi techno udarnih štiričetrtinčnikih. Kot vselej je presežek prineslo njuno obvladovanje zvoka in ritmov, za katere se na prvi posluh zdi, da se preprosto razletijo po vsem prostoru, a so v kontekstu seta vselej skrbno nadzorovani oziroma usmerjeni.

Dogodek je bil prvovrstna paša za vsakega ljubitelja elektronske glasbe, upajmo pa, da bo dober odziv vzpodbuda organizatorjem, saj smo doslej tovrstnim vsebinam sledili predvsem v tujini. Je pa res, da elektrončkarjev ali sploh glasbenikov v obče, ki se v koncertnem kontekstu lahko približajo početju Autechre, ni prav veliko.

V Kinu Šiška je členke razgibal, srčni utrip pospešil in vtise zbral Goran Kompoš.