OFF NAPOVEDNIK

Hrvaška železna lady Jadranka Kosor je, verjeli ali ne, Baracka Obamo v Pragi prosila za avtogram. Do prošnje je prišlo po večerji z ameriškim predsednikom in desetimi voditelji držav Srednje in Vzhodne Evrope. Kosorjeva je za avtogram prosila za svoje spomine, večerjo pa je opisala kot sproščeno. Seveda, kakšna pa naj bo med starimi prijatelji, ki ne poznajo medčloveške neiskrenosti. Hrvaška premierka je dejala, da je za isto mizo z ostalimi voditelji sedela kot enakopravna in ponosna članica NATA ter govorila o relevantnih temah. Ali spada iskanje avtograma pop politika v rubriko „relevantne teme“ sicer ni jasno, je pa treba dodati, da se je Obama po poročanju medijev do Kosorjeve obnašal res lepo.

Tako ji je pokazal, kje naj odloži torbico, da se je lahko rokovala, potem pa ji nakazal, kdaj lahko torbico spet vzame v roko. Očitno je bila Kosorjeva res tako sproščena, da ni vedela niti, kaj početi z modnimi dodatki. Morda bi bilo lažje, če bi imela nahrbtnik. Pred ameriškim predsednikom se je tudi pohvalila, da sta s Pahorjem rešila mejni spor, Obama pa je očetovsko odvrnil: „Vem“.

Berete sproščen, a ne na tak način, OFF Program Radia Študent.

OFF PROGRAM

V Kirgizistanu, kjer so po nemirih nadzor prevzele začasne oblasti, so razglasili dan žalovanja za žrtvami prevrata. Po podatkih ministrstva za zdravje je v glavnem mestu Biškek umrlo 75 ljudi, ranjenih pa je več kot 1500 oseb. Pregnani predsednik Kurmanbek Bakijev je pobegnil na jug države in zavrača odstop s položaja, čeprav je izgubil mednarodno podporo. Opozicija za smrtonosno nasilje obtožuje vodjo kirgizistanske varnostne službe Zaniša Bakijeva, predsednikovega brata. Začasno vlado sicer vodi nekdanja zunanja ministrica Roza Otunbajeva, njen namestnik Almazbek Atambajev pa se že mudi v Moskvi, kjer naj bi z ruskim vodstvom govoril o pomoči Rusije njegovi državi. V Kirgizistanu imata svoji vojaški oporišči tako Rusija kot Združene države Amerike. Za slednje je prisotnost pomembna za oskrbovanje okupacijskih sil v Afganistanu.

Svetovne velesile utelešene v Združenih državah Amerike, Rusiji, Kitajski, Franciji, Veliki Britaniji in Nemčiji so se včeraj na sedežu Združenih narodov v New Yorku pogovarjale o morebitnih novih sankcijah proti Iranu zaradi njegovega jedrskega programa. Kitajska je sicer več mesecev zavračala pogovore o novih sankcijah, a tudi sedanja pripravljenost te države na pogovore ne pomeni, da bo Iran hitro žrtev novih omejitev. Kitajska tudi sicer trdi, da verjame v dialog in posvetovanje kot najboljši rešitvi problema. Tudi Rusija ni naklonjena kakršnimkoli sankcijam, ampak le tako imenovanim pametnim. Tako je Rusija že dejala, da ne bo pristala na popolni embargo na prodajo naftnih derivatov Iranu, Američani pa predlagajo ostrejše sankcije proti iranski revolucionarni gardi, transportnim in drugim podjetjem. Jedro problema je v tem, da določene velesile trdijo, da Iran razvija vojaški jedrski program, kar pa Iran zanika.

Medtem ko se na Iran pritiska zaradi še neobstoječega jedrskega arzenala, pa se Izrael trudi izogniti kakršnimkoli vpogledom v njegovega. Ni skrivnost, da tudi Izrael razpolaga z atomskim orožjem, kar je de facto priznal izraelski premier Benjamin Netanjahu z odpovedjo udeležbe na konferenci o jedrski varnosti, ki bo potekala prihodnji teden v Washingtonu. Netanjahu naj bi se bal, da bodo na konferenci od Izraela zahtevali, naj svoj jedrski program odpre mednarodnim inšpekcijam. To se ves čas ostro zahteva od Irana, vendar v primeru Izraela ni ne duha ne sluha o kakršnihkoli pozivih k sankcijam. Ameriška administracija se je na to, da bo namesto Netanjahuja na konferenco prišel izraelski minister za obveščevalne dejavnosti in jedrsko energijo Dan Meridor, odzvala mlačno.

Po hudih poplavah, ki so prizadele brazilsko državo Rio de Janeiro, sedaj to območje ogrožajo tudi zemeljski plazovi. Eden izmed njih naj bi zasul okoli 200 ljudi, kolikor jih živi v faveli, ki jo je plaz prizadel. Izkopali so že šestnajst trupel, reševalci pa si prizadevajo odkopati morebitne preživele, čeprav je upanja bojda malo. Skupno število žrtev poplav in plazov se je medtem že povzpelo na 182. Zaradi grožnje zemeljskih plazov je moralo domove zapustiti najmanj štirinajst tisoč ljudi, ogroženih pa jih je še okoli deset tisoč.

O dogajanju na severnem delu ameriškega kontinenta pa nam bo več povedala naša redna poročevalka iz Združenih držav Lidija Poljaček:



Okoli 12.000 tajskih protestnikov je prebilo policijske in vojaške vrste z namenom zasesti stavbo satelitske televizijske postaje Ljudski kanal, katere predvajanje je vlada prekinila, saj je po njenem mnenju spodbujala k nasilju. Vlada je namreč v sredo po napadu protestnikov na parlament sprejela dekret o izrednih razmerah, ki prepoveduje zbiranje več kot petih oseb v Bangkoku, omogoča prepoved oddajanja medijem, ki naj bi ogrožali nacionalno varnost in dovoljuje vojski uporabo orožja proti protestnikom. Ta je napovedala, da je to dovoljenje pripravljena izkoristiti, vendar do hujšega nasilja ni prišlo. Protestniki nameravajo ponovno obuditi oddajanje omenjene televizijske postaje, saj se je izkazala za učinkovito orodje pri privabljanju novih protestnikov v mesto.

Parlamentarni odbor za obrambo je na seji razpravljal o prisluškovanju na ministrstvu za obrambo in o uhajanju strogo zaupnih podatkov, pridobljenih s strani policije, v javnost. Sejo so predlagali poslanci Slovenske demokratske stranke zaradi prisluškovanja pogovoru med obrambno ministrico Jelušičevo in Jelinčičem. Legendarno je v pozivu za sklic seje stvari povezal vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko, ki je dejal, da se je uhajanje podatkov zgodilo ravno v času, ko nekateri pozivajo k ukinitvi Slovenske vojske. Ob tem dodaja, da gre morda za načrtno kompromitacijo in slabitev obrambnega resorja pred domačo in tujo javnostjo. Če parafraziramo - Tanko v bistvu opozarja na notranje in zunanje sovražnike. Povezavo med Mladinino peticijo in uhajanjem podatkov z Ministrstva za notranje zadeve nam je pojasnil član odbora in poslanec SDS, Robert Hrovat:



Glede na to, da so se včeraj na nedavni napad neonacistov na študente Filozofske fakultete odzvali v podmladkih strank SD, Zares in LDS, nas je zanimalo, zakaj med temi, ki ta napad javno obsojajo, ni bilo zaslediti podmladka SDS, Slovenske demokratične mladine. To smo povprašali predsednika SDM-ja, Klementa Perka, ki - mimogrede - včeraj še ni vedel nič o napadu:



Perka smo vprašali, ali je nedavni shod skrajnih desničarjev pred okrožnim sodiščem v Ljubljani tudi rezultat Janševih pozivov na ulične proteste proti obstoječi vladi: