Politika> BritOFF

NA PROZORNOST POZOREN BRITOFF
Ponedeljek, 26. 4. 2010

avtor/ica: Boris V.

... Kučan v bran ministrici Kresal ...
... Netanjahu nadaljuje s prozorno politiko ...
... Bivši tajski premier medtem sklepa biznise v Črni gori ...
... Katoliške avanture tudi na Švedskem ...
... Na Okinawi protesti proti ameriški vojaški bazi ...
... Znano vprašanje referenduma o arbitražnem sporazumu ...

ob 7:05

Nikoli zares upokojeni bivši predsednik Milan Kučan je ob zaključku Šarhovega pohoda na Pohorju komentiral aktualno politiko. Po njegovem naj bi bila ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal moteča ne zaradi afere bulmastif ali stavbe Nacionalnega preiskovalnega urada, temveč zaradi reševanj problematike izbrisanih. Poleg tega naj bi nekatere sile v Sloveniji motila, ker je začela, kot pravi Kučan, zapirati kanale, preko katerih so informacije iz policije odtekale v politiko in preko katerih je imela politika vpliv na policijo. Kučan je v izjavi za novinarje tudi podprl sporazum glede arbitraže za določitev meje s Hrvaško.

Na ministrstvu za zunanje zadeve so potrdili, da bo sestanek svetovalne skupine za pripravo slovenske argumentacije za arbitražo potekal sedmega maja. Skupina modrecev bo štela okoli 20 udeležencev, ki bo iskalo dodatne argumente in dokumente, ki bi Sloveniji pomagali v postopku arbitraže. V razpravo bodo po zagotovilih ministrstva lahko vključeni tudi tisti, ki arbitražnega sporazuma ne podpirajo. Kako bo v praksi izgledala debata med ljudmi, ki se ne strinjajo že v tem, da je treba o neki stvari sploh debatirati, ni čisto jasno.

Prav tako v maju se bo palestinski predsednik Mahmud Abas srečal z Barackom Obamo v Washingtonu. To je sporočil glavni palestinski pogajalec Saeb Erekat, vabilo pa je izročil ameriški posebni odposlanec za Bližnji vzhod George Mitchell. Glavna tema pogovorov med predsednikoma bo oživitev izraelsko palestinskih mirovnih pogajanj. O čem drugem se tako ali tako nimata za pogovarjati.

Mitchell se je po sestanku z Abasom srečal še z izraelskim premierom Benjaminom Netanjahujem, z njim pa se je srečal že v petek. Netanjahu je nadaljeval s ciničnim pristopom do problema in dejal, da pričakuje, da bo kmalu znano, ali se bodo mirovni pogovori s Palestinci nadaljevali. Kot da to ni odvisno prav od njegove vlade. Naj spomnimo, da Izrael noče prenehati z gradnjo judovskih naselbin v Vzhodnem Jeruzalemu, ki ga Palestinci smatrajo za svojo prestolnico.

ob 8:05

Tajski premier Abhisit Vedžadživa je v družbi načelnika generalštaba tajske vojske Anuponga Paojinda napovedal izgon protestnikov iz osrednjega dela glavnega mesta Bangkok. Premier je napovedal le prevzem nadzora nad območjem, ni pa povedal na kakšen način in kdaj naj bi se to zgodilo. Načelnik generalštaba je zanikal razkol v vojski, čeprav je priznal, da so se nekateri vojaki v spopadih 10. aprila borili na strani protivladnih protestnikov. Po nekaterih informacijah naj bi vlada pripravljala ofenzivo proti protestnikom in to v naslednjih dveh dneh.

Medtem ko na ulicah Bangkoka padajo tudi smrtne žrtve, se odstavljeni tajski premier Thaksin Shinawatra, čigar podporniki zahtevajo predčasne volitve, po poročanju medijev nahaja v Črni gori. Shinawatra, ki ima tudi črnogorsko državljanstvo, namerava namreč končati pogajanja o vlaganju v hotelski kompleks na črnogorskem otoku Sveti Nikola pri Budvi. Bivši premier je bil sicer v odsotnosti obsojen na dvoletno zaporno kazen zaradi korupcije.

Južnokorejski minister za obrambo Kim Tae Young meni, da je južnokorejsko ladjo 26. marca blizu meje s Severno Korejo potopil udar torpeda. Minister za napad sicer ni neposredno obtožil severne sosede, sumi pa vseeno ostajajo. Državi sta se v Rumenem morju spopadli že leta 1999 in 2002, od leta 1953 pa velja med njima premirje, tako da sta formalno še vedno v vojni.

Ne konca ne kraja. Spolnim zlorabam otrok s strani katoliških duhovnikov namreč. Na dan prihajajo očitki o takšnem ravnanju tudi s Švedske. Katoliški škof Anders Arborelius je napovedal, kot pravi, temeljito preiskavo teh dogodkov. Švedska cerkev naj bi interno vedela za štiri ali pet primerov spolnih zlorab.

ob 9:05

Slabo vreme je povzročilo začasno prekinitev čiščenja nafte, ki se je v morje razlila po nesreči naftne ploščadi v Mehiškem zalivu prejšnji teden. Na dan se v morje razlije kakšnih tisoč sodčkov nafte na dan, madež pa se je že razširil na približno 1500 kvadratnih kilometrov. Po nesreči je bilo rešenih več kot sto delavcev, enajst pa jih še vedno pogrešajo. Za njih sklepajo, da so umrli v nesreči, iskanje preživelih pa je končano.

Na južnem japonskem otoku Okinawa je okoli 100.000 ljudi protetiralo in zahtevalo umik ameriške vojaške baze z otoka. Po sporazumu iz leta 2006 bi se morala baza sicer umakniti iz notranjosti na obalo, protestniki pa zahtevajo od premiera Yukie Hatoyame, da izpolni predvolilno obljubo in bazo popolnoma umakne. Hatoyama je obljubil rešitev problema do konca maja, od tega pa odvisen tudi izid julijskih volitev v zgornji dom parlamenta. Na Okinawi je nastanjenih več kot polovica od 47.000 ameriških vojakov na Japonskem.

Madžarska desna stranka Fidezs je v drugem krogu volitev osvojila 263 od 386ih sedežev v parlamentu. Tako ima zagotovljeno tudi dvotretjinsko večino in bo lahko sama spreminjala ustavo. Doslej vladajoči socialisti so doživeli hud poraz, saj so osvojili le 59 sedežev, oziroma slabo tretjino izplena izpred štirih let. Voditelji stranke so že ponudili svoj odstop. Kot vemo, se je v parlament kot tretji po številu sedežev uspelo preriniti tudi skrajno desni stranki Jobbik.

ob 10:05

3400 ljudi je moralo zapustiti domove na jugu Brazilije, ki so ga zajele nove poplave. Prizadetih je 42.000 ljudi, za zdaj pa o novih smrtnih žrtvah ne poročajo. Pred nekaj tedni je namreč v poplavah in zemeljskih plazovih na območju Ria de Janeira umrlo najmanj 256 ljudi. Tajvan pa je stresel potres z magnitudo 6,9, a oblasti še niso izdale svarila pred cunamijem, pa tudi o žrtvah ali škodi še ne poročajo.

Darfursko pleme arabskih nomadov Rezeigat trdi, da je v spopadu z vojsko južnega Sudana umrlo 55 pripadnikov plemena, ranjenih pa jih je bilo 85. Predstavnik plemena Mohammed Issa Aliou je dejal, da je pleme na tistem območju iskalo nove pašnike. Tam večkrat pride do spopadov zaradi zemlje ali vodnih virov. Predstavnik uporniške vojske južnega Sudana medtem trdi, da so jih napadli vladni vojaki s severa, ti pa to zanikajo. Vsi proti vsem, torej.

Poslanci državnega zbora so formalno vložili zahtevo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o arbitražnem sporazumu o meji s Hrvaško. Zahtevo o referendumu je podpisalo 86 poslancev. Referendum naj bi se zgodil 6. junija, vprašanje pa je že znano. "Ali ste za to, da se uveljavi zakon o ratifikaciji arbitražnega sporazuma med vlado Republike Slovenije in vlado Republike Hrvaške, ki ga je sprejel državni zbor na seji dne 19. aprila 2010?"



Arhiv Spletne strani Radia Študent Ljubljana 89,3 MHz
http://old.radiostudent.si/article.php?sid=23374