Zakaj bi bile zelene mestne površine namenjene zgolj igranju otrok ali pogledom od smoga in hrupa zmedenih meščanov in meščank? Se skriva v teh površinah kaj bolj produktivnega, uporabnega? Mestno vrtnarjenje sega dlje od urejenih vrtičkov na točno določenih lokacijah in se širom Evrope pa tudi drugje seli tudi na za to nenamenjene površine. Govorimo o javnih zelenih površinah, kjer raste samo trava ali okrasno cvetje, zemlja pa naj bi bila dovolj dobra tudi za krompir, cvetačo ali podobno zelenjavo. Tak pojav se širi tudi po Ljubljani, več o novem trendu pa nam je povedala Bašak, turška študentka, ki je začela urbano vrtnarjenje tudi sama prakticirati. Kako biti ilegalen vrtnar, čemu sploh spreminjati konvencionalne zelene mestne površine v vrt in še več boste izvedeli v intervjuju, ki sledi. Za začetek smo Bašak prosili, naj nam več pove o takoimenovanem kolektivnem vrtnarjenju:



Postanite vrtnar, prijavite se torej na ljugarden@googlegroups.com. Intervju je opravil Boris.