OFF NAPOVEDNIK

Grške oblasti so se pod pritiskom držav članic evroobmočja in Mednarodnega denarnega sklada odločile za javni linč grških državljanov. Linč sicer ni krvav, je pa verjetno precej neugoden za linčane. Grško finančno ministrstvo je namreč objavilo seznam zdravnikov, ki so utajevali davke. V bogati atenski četrti Kolonaki je kar 57 od 150-ih zdravnikov utajevalo davke, čaka pa jih več milijonov evrov kazni ali celo zaprtje ordinacij. Nekateri zdravniki so prijavili zgolj 300 evrov prihodka, številni pa niso izdajali računov ali so prejemali podkupnine. Objava imen davčnih utajevalcev spada med obljube, ki jih je grška vlada dala, da bi lahko dobila potrebna posojila.

Vendar so grške oblasti v tem primeru precej kratkovidne. Ne razumejo namreč, da zdravniki davkov niso utajevali nalašč, ampak je to le stranski produkt tega, da so se popolnoma posvečali svojim pacientom. Tako jim ni ostalo časa in energije za ukvarjanje z administrativnimi zadevami. Resda je državni proračun malce skromnejši, so pa bolniki hitreje ozdraveli. Vendar to Mednarodnega sklada ne zanima. Ta institucija itak čaka, da cela država postane bolnik, ji ponudi placebo in zahteva doživljenjsko hvaležnost in pokornost.

Berete svojim pacientom popolnoma posvečene zdravnike pozdravljajoč OFF Program Radia Študent.

OFF PROGRAM

Po dolgem času novica iz Grčije, v kateri v prvem planu ni grška finančna in siceršnja kriza. V Atenah sta se namreč na skupni seji sešli vladi Grčije in Turčije, kar je turški premier Recep Tayyip označil za revolucionaren dogodek. Turški zunanji minister Ahmet Davutoglu je dejal, da je glavni namen obiska psihološki učinek na državljane obeh držav. Podobna srečanja, kot je tokratno, naj bi se odvijala vsako leto, letošnje pa bo predvidoma posvečeno predvsem spopadanju s krizo, ki pretresa Grčijo. Kot možni način varčevanja obe državi vidita tudi krčenje sredstev, ki jih namenita za vojsko.

Generalna skupščina Združenih narodov je izvolila 14 novih članic Sveta Združenih narodov za človekove pravice. Triletni mandat novih članic se prične junija, ko mandat poteče tudi Sloveniji, ki je članica tega Sveta od leta 2007. Volitve potekajo v okviru geografskih skupin sistema Združenih narodov, kar pomeni, da je določeno število rezervirano za Vzhodno in Zahodno Evropo, Karibe, Latinsko Ameriko, Afriko in druga območja. Svet za človekove pravice je leta 2006 nadomestil Komisijo za človekove pravice, kateri se je očitalo, da je preveč popustljiva do držav kršiteljic pravic. Tudi sedanjemu Svetu se lahko očita isto, saj je recimo kot nova članica izbrana tudi Uganda, ki je pred kratkim sprejela ostre zakone proti istospolno usmerjenim.

Svojevrsten performans pa sta po dveh letih pavze zopet obudili Združene države Amerike in Kitajska. Včeraj sta namreč začeli pogovore o človekovih pravicah, ki bodo sklenjeni danes. Združene države Kitajsko opozarjajo na problem kršenja človekovih pravic v Tibetu, na cenzuro interneta, aretacije borcev za človekove pravice in podobno. To je seveda namenjeno zgolj ustvarjanju vtisa v javnosti, saj ZDA Kitajsko potrebujejo politično kot članico Varnostnega sveta, Kitajska pa je tudi največja upnica Združenih držav. Vtis se uči ustvarjati tudi Kitajska. Tiskovni predstavnik kitajskega veleposlaništva v Washingtonu je namreč dejal, da so pogovori za Kitajsko koristen način povečanja medsebojnega zaupanja na pomembnem področju človekovih pravic.

Ameriški zvezni preiskovalni urad FBI je aretiral tri osumljence za sodelovanje pri neuspelem bombnem napadu v središču New Yorka prvega maja. Osumljenci naj bi bili povezani s Faisalom Shazhadom, ameriškim državljanom pakistanskega rodu, ki je že prijet in obtožen napada. Vsaj dva od prijetih osumljencev naj bi bila Pakistanca. Oblasti sumijo, da so prijeti Shazhadu nudili finančno podporo, zdaj pa iščejo sledi, ki bi to dokazovale. Kmalu po napadu so odgovornost za poskus napada sicer prevzeli pakistanski talibani.

Iz središča tajskega glavnega mesta Bangkok zopet poročajo o streljanju. Ni čisto jasno kdo strelja, vojska je proti protestnikom uporabila solzivec, protestniki pa so zažgali prazen vojaški avtobus. V četrtek je bil v streljanju in eksplozijah ubit en človek, enajst ljudi, med njimi tudi eden izmed vodij protestnikov, pa je bilo ranjenih. Tajski premier Abhisit Vedžadživa je napovedal, da bo dva meseca trajajoče proteste zatrl tudi s silo, če bo treba.

Vlada Republike Slovenije je zaradi težavnega položaja in po njenem mnenju nedorečene zakonodaje ob odstavljanju vrhovne državne tožilke Barbare Brezigar za mnenje o nekaterih členih zakona o državnem tožilstvu povprašala Ustavno sodišče. To je na seji, ki je bila sicer že petega maja, zavrglo zahtevo, saj je vlada povprašala po mnenju oziroma tolmačenju zakona. Kot pravijo na Ustavnem sodišču, le-to ni pristojno v postopku presoje ustavnosti zakona dajati svetovalna mnenja. Vlada mora pred nastopom pred Ustavnim sodiščem izčrpati ostale pravne poti oziroma sam zakon uporabiti v konkretnem primeru. Naloga vlade je torej, da tolmači zakon. Žogica je po nekaj tednih tako ponovno vržena na vladno stran, od premierja Boruta Pahorja in pravosodnega ministra Aleša Zalarja pa je odvisno, kako bosta izpeljala odstavitev generalne državne tožilke Barbare Brezigar.

Focus društvo za sonaraven razvoj in Služba vlade za podnebne spremembe sta organizirala podnebni posvet z naslovom Podnebni cilji in podnebni zakon. Posvet je del projekta „Slovenija znižuje CO2“, več pa nam je povedala Lidija Živčič iz društva Focus:



Slovenska vojska bo jutri praznovala dan Slovenske vojske, praznično pa bo že danes. V Celju bo namreč slovesnost, na kateri bo govoril tudi predsednik Danilo Tűrk kot vrhovni poveljnik slovenske armade. Slogan letošnjih prireditev je precej grozeč: „Slovenska vojska je odprta za povezovanje s civilnim okoljem“. Kako afganistansko civilno okolje dojema povezovanje s Slovensko vojsko je vprašanje, ki na proslavi verjetno ne bo zastavljeno.

Si pa to vprašanje zastavljajo v mesečniku Katedra, ki je objavilo peticijo s sloganom Marš iz Afganistana. Gre namreč za peticijo za umik pripadnikov Slovenske vojske iz Afganistana, ki jo lahko preberete in podpišete na spletni strani www.katedra-on.net. Več o peticiji in razlogih zanjo nam je povedal odgovorni urednik Katedre, Aleš Kustec:



Ilustracija logotipa: Zoran Smiljanič