Glasba> RŠ koncert

MINTON/BUTCHER/HIRT: Two Concerts (FMP, 2008)
Sreda, 19. 5. 2010

avtor/ica: zoranp

Trije preverjeni evropski improvizatorji, kolektivna improvizacija na dveh koncertih, dokument o radikalnem glasbenem dogajanju v poletju 1995, in hkrati aktualen kontekst. Angleža - manipulator z lastnim glasom Phil Minton in pihalec John Butcher – v družbi nemškega kitarista in elektroničarja Erharda Hirta; trojica, ki je do teh koncertov že nekaj časa produktivno sodelovala, druži pa se še tudi danes. (v celoti!)

* Koncertna posnetka, ki ju nocoj združujemo v Koncert RŠ, so soustvarili trije preverjeni evropski improvizatorji kot kolektivno improvizacijo na festivalskih koncertih 25. junija 1995 v Vandoeuvreju v Franciji (»Musique Action«) in 5. avgusta istega leta v Antwerpnu v Belgiji (»Free Music Festival«). Torej imamo opraviti s 15 let starim dokumentom o radikalnem glasbenem dogajanju v omenjenem poletju, ki pa se nam hkrati umešča tudi v aktualen kontekst. Johna Butcherja smo kar dvakrat poslušali na pravkar minulem festivalu v Cerknem - in bili smo zadovoljni. Posebej prepričljiv je bil njegov solistični recital, še isti sobotni večer pa je kompetentno nastopil tudi kot gost trojca PaPaJo. Phil Minton je v teh krajih že nastopil, čez dober mesec pa prihaja na festival jazza v Ljubljano, ko bo v družbi Američana Boba Ostertaga zavzel Klub Gromka.

Nocoj pa bomo poslušali 55 minutni zvočni tok, sestavljen iz dveh po trajanju enakovrednih kosov, nastalih na omenjenih dveh koncertih. Trio dveh Angležev - manipulatorja z lastnim glasom Phila Mintona in pihalca Johna Butcherja - ter nemškega kitarista in elektroničarja Erharda Hirta je do teh koncertov že nekaj časa produktivno sodeloval, druži pa se tudi danes. Občasno, kot se za ta tip ustvarjanja spodobi. Drugače pa dela vsak svoje in z drugimi. Ta del njihovega početja je seveda obilen, saj segajo njegovi začetki pri Mintonu že v 60. leta prejšnjega stoletja, pri Hirtu v 70., pri Butcherju, ki se je glasbenemu ustvarjanju posvetil šele potem, ko je opravil s svojo akademsko kariero, pa v zgodnja 80. leta. Zato jih nocoj ne bomo podrobno povzemali, ampak jih bomo raje - kot se za koncert spodobi - poslušali. Vseeno povejmo, da so v svoji dosedanji glasbeni karieri sodelovali s številnimi evropskimi improvizatorji in pri mnogih ključnih projektih s področja sodobnega jazzovskega, postjazzovskega, svobodno improviziranega in eksperimentalnega ustvarjanja; Minton pa se je v zgodnjih letih poskusil tudi na angleškem tradicionalnem jazzovskem prizorišču. Vsi trije so seveda vodili tudi lastne zasedbe različnih formatov in imajo v svoji diskografiji dokumentirano lepo bero lastnih projektov. Minton in Butcher tako in drugače ter v različnih formacijah sodelujeta že od sredine 80. let prejšnjega stoletja, ko sta nastopala tudi v duetu. Ena zanimivejših Butcherjevih zasedb je bil saksofonski kvartet, v katerem so igrali še Evan Parker, Trevor Watts in Lol Coxhill. Precej je igral s pokojnim legendarnim angleškim kitarskim raziskovalcem Derekom Baileyjem, s katerim se je ustvarjalno družil tudi Phil Minton. Njega morda najbolje poznamo po že dve desetletji trajajočem druženju s pianistom Veryanom Westonom, s katerim sta veliko nastopala v duetu, kadar pa sta ga širila, se je občasno oblikoval kvartet, v katerem je ob kitaristu Rogerju Turneju igral tudi John Butcher.

Oba Angleža smo v minulih dveh desetletjih zvočno srečevali pogosteje od Erharda Hirta, zato ju poznamo nekoliko bolje. A Hirtov ustvarjalni opus ni nič manj fascinanten. Že sredi 60. let se je kazal v javnosti kot bluesovski kitarist, leta 1978 je imel svoj prvi solistični improvizacijski recital, leta 1980 pa je v Münstru organiziral prvi Workshop Freie Music. Od tistega časa seveda niza sodelovanja z večino pomembnih nemških improvizatorjev in drugih »sotrudnikov« na področju nemškega sodobnega jazza, pozneje pa so se k njim začela prištevati tudi sodelovanja, ki so segla preko nemških meja. S Philom Mintonom se je prvič družil leta 1984, leta 1986 je z njim nastopal v triu, katerega tretji član je bil kitarist Roger Turner, trio, ki ga boste poslušali nocoj - torej, Minton / Butcher / Hirt - pa je prvič nastopil v letu 1991.

Improvizacijski okvir, uporabljen za medigro na omenjenih dveh koncertih, odigranih in posnetih poleti 1995, je v osnovi vzpostavila težnost med elektronsko transformacijo zvoka, ki jo je prakticiral Hirt, ki je svojo električno kitaro s pomočjo pripomočkov in priključkov spremenil v interaktivno knjižnico hrupa, in odrekanjem uporabi transformacijskih zvočnih pomagal, ki sta ga v svoji igri prakticirala Minton in Butcher. Različno generirana vira zvokov pa sta imela skupno podstat v prepričanju, da ni prav nobenega zvoka, ki ga ne bi smeli uporabiti. Tako je bil Hirt pogosto v vlogi polaganja bogatega ozadja dogajanju in zvočne hrbtenice, na katero sta Mintonov glas in Butcherjev sopranski in tenorski saksofon nalagala nove in nove zvočne plasti. Minton je že vsaj pred tremi desetletji redefiniral uporabo in vlogo človeškega glasu v ustvarjanju improvizirane glasbe in čeprav v svojem izrazu še vedno pogosto uporablja pesemsko strukturo, se je v tem primeru odločil za uporabo razpršenih zvokov in hrupa v obliki nekakšnega »scat« petja. Na to se je zlahka navezal Butcher s svojo igro, v kateri se v valovih oddaljuje in spet vrača h komaj razpoznavnim drobcem melodij, ki nam vzbujajo reminiscence na mojstre tako imenovanega »cool jazza« in sodobne nadaljevalce njihove prakse, kakršna sta bila Lacy in Braxton. Njihov skupni nastop s tem dobi občudovanja vredno skupinsko dinamiko in se ob vsej hrupni napetosti zvočnega toka kaže v zelo muzikalnih izrazih.

Najprej boste poslušali dobrih 26 minut trajajoči štiridelni posnetek z zaključkom z nastopa v Vandoeuvreju - nastal je 25. junija 1995 - potem pa še dobri dve minuti daljši, na tri dele razdeljeni posnetek, ki je nastal 5. avgusta istega leta v Antwerpnu.

Pripravil Zoran Pistotnik



Arhiv Spletne strani Radia Študent Ljubljana 89,3 MHz
http://old.radiostudent.si/article.php?sid=23665