 KulturaMalo veliko delo
Sreda, 19. 5. 2010
avtor/ica: Bojan Anđelković
Z novimi zakoni in uredbami nam namreč nova biopolitična oblast postopoma odvzema tudi najbolj osnovne človeške pravice - kot sta recimo pravica do kajenja v javnih prostorih ali pa pravica, da si lahko kupimo pivo v trgovini po deveti uri zvečer – ne da bi pri tem kdorkoli protestiral. Edino, za kar se današnji ljudje še lahko borimo je – delo! To delo pa je danes, kot vemo, vedno veliko in neusmiljeno – tudi ko ga oblast imenuje »malo«.
Dobro jutro in lepo pozdravljeni v še eni izdaji sredine resno-sarkastične rubrike Napihovanje! Še najbolj apolitični med vami ste verjetno že slišali za novi veleumni zakon vlade - Zakon o malem delu. Razlog so seveda številne objave, publikacije, flajerji in plakati, s katerimi nas že od časa prve napovedi zakona zasipajo s strani slovenskih študentskih organizacij. Danes pa smo končno tudi dočakali ta famozni dan D: namreč dan vseštudentskih, vseslovenskih in na splošno ultrarevolucionarnih demonstracij, ki bodo za vedno zaznamovale svetovno zgodovino in vrnile slovenskemu študentu tisto, kar mu pripada - pravico do dela, kakopak!
Začnimo torej in medias res, z analizo teh tektonskih premikanj v slovenskem delavsko-študentskem tkivu, še preden je novi zakon vanj resno zasekal s finančnim skalpelom. Ne moremo se seveda upreti prvemu, drugemu in tudi zadnjemu vtisu, da se razlog za tolikšen medijski pomp glede pričujočega zakona nahaja v strahu študentskih funkcionarjev, da bi izgubili svoje stolčke - oziroma velik del denarja, s katerim že leta in leta razpolagajo brez kakršnekoli kontrole - kot da je razlog temu njihova resnična briga za študente in njihovo delo.
Ampak pustimo ob strani študentske organizacije in njihove funkcionarje – pozabimo torej na načrtovane kupčije diskoteke Bachus ali kopališča Laguna, pozabimo za trenutek, kako neskončna je neumnost Škisove tržnice, pozabimo na turbofolk koncerte na Gospodarskem razstavišču in, za konec, ne razmišljajmo niti o tem, koliko študentskega denarja, za katerega navsezadnje gre, je zapravljenega za pričujočo medijsko kampanjo – in se za trenutek osredotočimo na resnični objekt naše analize: na ubogega študenta in njegovo delo namreč.
Torej, ne glede na to, kakšno je stališče ekipe Napihovanja glede slovenske vlade, študentskih funkcionarjev in študentskih organizacij na sploh – je pa iz že rečenega precej dobro razvidno – ne moremo mimo golega dejstva, da bo v primeru sprejetja zdajšnjega predloga Zakona o malem delu marsikateri slovenski študent izgubil možnosti financiranja svojega študija z lastnim delom. In sicer kljub temu, da bo na mesec lahko zaslužil dvakrat več kot piše na plakatih, ki jih lahko vidimo po vsem mestu in ki navajajo najmanjšo možno postavko od 240 evrov bruto na mesec.
Ne moremo niti mimo dejstva, ki osebno zadeva ekipo Napihovanja, da pričujoči zakon lahko precej prizadene tudi različne zavode - katerih ustanovitelji so taiste študentske organizacije - ki pa so še kako pomembni za slovensko kulturno in družbeno življenje. Med takšne med drugim spadajo recimo Študentska založba, galerija Kapelica in Klub K4 ter, nenazadnje, tudi vaš in naš priljubljeni Radio Študent.
Zanimivo je, da je obstoj vseh omenjenih organizacij ogrožen v času tako imenovane leve vlade. O tem, koliko je sedanja vlada leva, pa verjetno dovolj govori dejstvo, da je pristojni minister Svetlik v TV oddaji Tranzistor kot argument za uvajanje Zakona o malem delu pribil, da sta Študentska založba in Radio Študent nelojalna konkurenca na trgu, ker brez razpisa dobivajo denar od države. Na kakšen način je Radio Študent nelojalna konkurenca recimo Radiu Hit ali Radiu Veseljak - in ali bo vlada skušala preprečiti tudi priliv denarja Radiu Ognjišče, ki ga ta dobiva od Cerkve in je torej nelojalna konkurenca na trgu - ekipi Napihovanja niti po dolgi zakulisni raziskavi ni uspelo izvedeti.
Za konec še nek malce bolj poglobljen, splošnejši razmislek o današnjih protestih. Leta 1968 so študentje po vsem svetu protestirali proti tradicionalni družbi in med drugim zahtevali recimo drugačno izobraževalno, socialno, seksualno in družbeno ureditev. Takšnih zahtevkov si ljudje in študentje v današnji globalizirani kapitalistični družbi očitno ne moremo več niti predstavljati - kaj šele, da bi se za njih borili.
Z novimi zakoni in uredbami nam namreč nova biopolitična oblast postopoma odvzema tudi najbolj osnovne človeške pravice - kot sta recimo pravica do kajenja v javnih prostorih ali pa pravica, da si lahko kupimo pivo v trgovini po deveti uri zvečer – ne da bi pri tem kdorkoli protestiral. Edino, za kar se današnji ljudje še lahko borimo je – delo! To delo pa je danes, kot vemo, vedno veliko in neusmiljeno – tudi ko ga oblast imenuje »malo«.
|
|
Arhiv Spletne strani Radia Študent Ljubljana 89,3 MHz
http://old.radiostudent.si/article.php?sid=23694
|