Politika> OFF Program

V BURKO ZAVITI OFF
Torek, 6. 7. 2010

avtor/ica: Urh

...v Franciji sprejemajo zakon o prepovedi nošenja burk v javnosti...
...pet zunanjih ministrov držav članic Evropske Unije naj bi v kratkem obiskalo Gazo...
...avstralska premierka napovedala spremembo azilne politike...
...Slovenska kulturno-gospodarska zveza predlaga drugačno financiranje slovenske manjšine v Italiji...
...Študentska organizacija Univerze na Primorskem je napovedala smiselno uporabo zakona o javnem naročanju...

OFF NAPOVEDNIK

Zaradi nenavadnih državnih voditeljev marsikdo primerja Italijo in Iran, vendar pa Silvio Berlusconi in Mahmud Ahmadinežad ne predstavljata edine podobnosti med državama. Medtem ko so v Iranu uvedli kazen za dekadenčne zahodnjaške frizure, vas bodo na jugu Italije v mestu Eboli oglobili, če se boste poljubljali v avtu. To pa še ni vse. V mestecu blizu Benetk so prepovedali gradnjo peščenih gradov na plaži, saj bi ti lahko ovirali mimoidoče na njihovem sprehodu, blizu Milana pa so lokalne oblasti kaznovale mlad par, ker si je drznil sedeti na stopnicah mestnega spomenika.

V času sedanjega Berlusconijevega mandata je bilo sprejetih že več kot 150 zakonov, ki urejajo področje javne varnosti, lokalne oblasti pa so dobile večja pooblastila za boj proti kriminalu in neprimernemu obnašanju. Kar se tiče področja javne varnosti se zdi, kot da poslušamo posnetke iz časa Mussolinijevega režima, ne pa aktualne novice. Še malo, pa se nam seznam dovoljenih pričesk, ki so ga izdali v Teheranu, zaradi politike naše zahodne sosede sploh ne bo zdel več tako nenavaden.

V kolikor mislite letošnje poletje pohajkovati po Italiji, se najprej le pozanimajte o novi zakonodaji. Če pa se boste podali v Iran, si nikar ne pulite obrvi in pristrizite svoj konjski rep.

Vi pa berete dolgolas in neprimeren OFF program Radia Študent.

OFF PROGRAM

Francoska narodna skupščina je začela z obravnavo zakona, ki prepoveduje nošenje burk v javnosti. Zakon predvideva 150 evrov kazni za žensko, ki bi pokrivalo nosila, in do 15.000 evrov kazni moške, ki bi žene ali hčere silili v nošenje burke ali nikaba. Muslimanska skupnost je zakon označila za stigmatizacijo, številni pravniki pa opozarjajo na njegovo morebitno protiustavnost. Zakonu nasprotuje tudi francoska Amnesty International, ki prepoved nošenja burke razume kot poseg v človekovo pravico do svobode izražanja svoje identitete. O predlaganem zakonu smo govorili s predstavnikom Amnesty International Europe Johnom Dalhuisenom, strokovnjakom za diskriminacijo na področju Evrope:



Italijansko zunanje ministrstvo je sporočilo, da je najmanj 5 zunanjih ministrov Evropske unije, in sicer Nemčije, Italije, Francije, Velike Britanije in Španije sprejelo izraelsko vabilo za ogled Gaze. Peterica zunanjih ministrov je ob tem pozvala Izrael, naj končno spremeni svojo politiko do tega območja. Dodali so še, da podpirajo trajno rešitev razmer na območju Gaze v skladu z resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov 1860. Na drugi strani je španski premier Jose Luis Rodríguez Zapatero napovedal, da naj bi vodje diplomacije Španije, Francije in Italije območje Gaze obiskali še ta mesec.

Avstralska predsednica vlade Julia Gillard in vodja avstralske opozicije Tony Abbot sta najavila vsak svoje spremembe v azilni politiki države tam spodaj. Premierka je dejala, da še potekajo pogajanja z Vzhodnim Timorjem, kjer naj bi odprli regionalni center za prosilce za azil. Ob tem je dodala, da bodo nemudoma odpravili blokado izdajanja azilov prosilcem iz Šri Lanke, ohranili pa bodo blokado za Afganistance. Po drugi strani pa je v okviru letošnjih volitev opozicijski vodja Abbot napovedal, da bi njegova azilna strategija obrnila plovila beguncev proč od Avstralije. Zavzel se je tudi za ponovno odprtje centrov za pridržanje beguncev v pacifiških državah.

V delu Kašmirja, ki spada pod indijsko administracijo, in sicer v Srinagarju, prestolnici severozahodne pokrajine Džamu in Kašmir, je policija na protestih proti policijskemu nasilju nad muslimani ubila najmanj enega civilista. Fayaz Ahmed je bil ubit med streljanjem na demonstrante, ki so na policijo metali kamenje. Prejšnji mesec je v spopadih s policijo v omenjeni pokrajini umrlo vsaj 11 civilistov, od tega večinoma mladoletnih, za smrti pa naj bi bile krive elitne paravojaške rezervne enote. Nasilje je obtožila tudi proindijska Ljudska demokratska stranka, ki vlado obtožuje, da je napovedala vojno lastnim ljudem.

Vzhodnoafriški voditelji so na sestanku v etiopskem glavnem mestu Adis Abebi pozvali Združene narode, naj pomagajo vzpostaviti mir v Somaliji, kar trenutno ne uspeva prešibkim mirovnim silam Afriške unije. Ta bo v boj z islamisti, ki trenutno obvladujejo večji del juga države, poslala dodatnih dva tisoč vojakov, Združeni narodi pa so se načelno strinjali, da bodo nadomestili pet tisoč vojakov unije, vendar datuma zamenjave še niso določili. Somalijski predsednik Šejk Šarif Šejk Ahmed je povedal, da je potrebna urgentna in radikalna strategija, da bi v njegovi državi lahko premagali islamske upornike.

Iransko zunanje ministrstvo je v izjavi za javnost zanikalo navedbe nekaterih medijev, da naj bi letališča v Veliki Britaniji in Nemčiji odrekla gorivo iranskim letalom. Navedbe so označili za del propagandne vojne proti Islamski Republiki. Na nemškem ministrstvu za promet so že dejali, da iz njihove strani prepovedi ni bilo. Enako pravi tudi britanska vlada in pojasnjuje, da so takšne odločitve odvisne samo od zasebnih podjetij, saj najnovejše sankcije Združenih narodov zoper Teheran ne vključujejo prepovedi oskrbe iranskih letal z gorivom.

Ameriški predsednik Barack Obama je naznanil, da bodo Združene države Amerike v obliki bančnih garancij namenile 2 milijardi dolarjev za gradnjo elektrarn na sončno energijo. Solarne panele naj bi postavili v Koloradu in Indiani, kjer naj bi ta investicija ustvarila 5000 delovnih mest. Beyond Petroleum, bivši British Petroleum, pa je objavil podatek, da so za odpravo posledic izlitja nafte v Mehiškem zalivu porabili že 3 milijarde dolarjev. Od tega so 147 milijonov namenili za odškodnine prizadetim posameznikom in podjetjem.

Slovenska kulturno-gospodarska zveza, ena izmed krovnih organizacij slovenske manjšine v Italiji, meni, da je trenutni sistem javnega financiranja manjšine nevzdržen. Sistem, ki velja od leta 1991, je po njihovem mnenju zastarel in nestimulativen. Stališča Slovenske kulturno-gospodarske zveze do aktualne ureditve nam je podal njen predsednik Rudi Pavšič:



Pavšič nam je na kratko predstavil tudi njihov predlog za nov način financiranja, ki temelji na podlagi vloge in delovanja organizacij.



Državni zbor je sprejel zakon o pomoči Grčiji, ki bo Sloveniji omogočil sodelovanje v mehanizmu pomoči, v okviru katerega bodo države z evrom Grčiji v treh letih posodile do 80 milijard evrov. Prispevek Slovenije znaša 387,8 milijona evrov, od tega se v letošnjem proračunu zagotavlja blizu 140 milijonov evrov. Po besedah državne sekretarke na ministrstvu za finance Mateje Vraničar gre predvsem za zakon, ki prispeva k zaščiti finančne stabilnosti skupne valute in celotnega območja evra. Zakon tudi določa, da posojilno pogodbo v imenu in za račun Slovenije sklene Evropska komisija. Zakon je podprlo 47 poslancev, proti pa jih je glasovalo 34.

Branimir Štrukelj, glavni tajnik Sindikata vzgoje in izobraževanja, je predstavil 5 sklepov, ki jih je sprejel glavni odbor SVIZ-a. Gre za sklepe, ki predstavljajo osnovo za četrtkova pogajanja z vlado. Prvi sklep zavrača ultimat o zniževanju plač ali odpuščanju, ki ga je javnim uslužbencem postavila vlada. Drugi sklep poziva vlado, da sede za pogajalsko mizo in sindikate obravnava kot enakovredne partnerje. Tretji sklep daje pogajalcem SVIZ-a mandat, da se pogajajo o začasnih odpovedih že pridobljenih pravic, a le v kolikor se je vlada pripravljena odpovedati izhodiščnemu ultimatu. Četrti sklep govori o morebitni stavki, ki pa jo v sindikatu razumejo kot skrajno sredstvo, ki ga bodo uporabili, če bodo izčrpane vse druge možnosti. O stavki bo odločilo članstvo sindikata na tajnem glasovanju. Zadnji sklep pa izraža podporo predsedstvu Konfederacije sindikatov javnega sektorja. Štrukelj je na tiskovki med drugim povedal, o katerih pravicah se je pripravljen pogajati:



Štruklja smo vprašali, ali so tudi sindikati pripravili svoje predloge, ki bi pripomogli k znižanju mase plač javnih uslužbencev:



Študentska organizacija Univerze na Primorskem je napovedala, da bo kot prva študentska organizacija v Sloveniji začela s smiselno uporabo zakona o javnem naročanju. Zakaj so se odločili za tako potezo, nam bo povedal direktor ŠOUP-a, Sebastjan Kokalj:



OFF so pod nadzorstvom Urha pripravili vajenci Goran, Petar in Božo.



Arhiv Spletne strani Radia Študent Ljubljana 89,3 MHz
http://old.radiostudent.si/article.php?sid=24276