Politika> OFF Program

OFF ŽIVALSKEGA POTROŠNIŠTVA
Četrtek, 15. 7. 2010

avtor/ica: Urh

... mehiški predsednik Calderón opravil nekaj sprememb v vladi ...
... Argentina kot prva država v Latinski Ameriki legalizirala istospolne poroke ...
... v Grčiji ponovna stavka ...
... v Zagrebu aretiranih več aktivistov in lokalnih politikov, ki nasprotujejo gradnji podzemne garaže v centru mesta ...
... Državni zbor sprejel deklaracijo o Zahodnem Balkanu ...



OFF NAPOVEDNIK

V Franciji so včeraj praznovali dogodek, ki simbolizira začetek francoske republike - govorimo seveda o padcu Bastilje. Ta v učbenikih simbolizira vzpon meščanstva, ki se je povzpelo na vrhove politične moči, in s tem vzpon kapitalizma, ki je zmagovito zaobšel svet do te mere, da so skozi šepanje zgodovine celo komunistični sistemi, njegovi obrekovani drugi, sprejeli tekmo konkurenčnosti na račun svojega idejnega raison d´être – delavske dobrobiti.

Danes pa smo bili priča nekemu drugemu dogodku izjemnega pomena, ki je pokazal, da se je le douce commerce oziroma sladko trgovanje, kot sta rada ironično rekla Marx in Engels, razširilo tudi na živalsko kraljestvo. V neki vukojebini na Norveškem je pogumni los izpeljal emancipatorno potezo, ki je tudi živali postavila v aktivno vlogo v potrošniškem svetu. V revolucionarnem duhu čaščenja ljubezni in političnega upora je namreč najprej obiskal cvetličarno, da bi dobil rožice za svojo drago, nato pa se je odpravil v supermarket, kjer je protestno prevrnil nekaj polic. No, čeprav mu očitno manjka politične artikulacije in je svojo jezo nad izključenostjo živali iz aktivne vloge pri kupovanju izražal zgolj z izbruhom nebrzdanega nasilja, pa bo pravice živali, ali pa vsaj losov, zdaj očitno potrebno razširiti.

Vi pa berete losov OFF program Radia Študent!

OFF PROGAM


Mehiški predsednik Felipe Calderón je opravil nekaj sprememb v vladi. Vodjo svojega kabineta Patricio Flores bo zamenjal Gerard Ruiz Mateo, dosedanji minister za gospodarstvo, njega pa bo nasledil Bruno Ferrari. Prav tako je prišlo do sprememb na notranjem ministrstvu, kjer bo Fernanda Gomeza Monta nadomestil Jose Francisco Blake, ki je enake naloge opravljal že v severni zvezni državi Baja California ob meji z Združenimi državami Amerike, kjer je pridobil izkušnje v boju z mamilarskimi karteli. Bivši notranji minister Gomez Mont je namreč ponudil svoj odstop po sporu s predsednikom Calderonom glede zavezništva Stranke nacionalne akcije in levičarskih strank na nedavnih lokalnih volitvah.

Argentina je kot prva država v Latinski Ameriki legalizirala poroke istospolnih partnerjev. Senat je po štirinajstih urah razprave potrdil predlog zakona, ki ga je sestavila trenutna levosredinska vlada predsednice Cristine Kirchner. Medtem se je pred kongresom zbralo na tisoče nasprotnikov in podpornikov predloga. Z zakonom, ki med drugim omogoča istospolnim parom tudi posvojitve otrok, se ne strinja katoliška cerkev, ki je na nedeljskih mašah ljudi pozvala, naj se udeležijo protestov, proti zakonu pa so nastopile tudi nekatere druge verske skupine. Pred Argentino pa so civilne poroke istospolno usmerjenih v Latinski Ameriki uzakonili že v mehiški prestolnici Ciudad de Mexico.

Amnesty International opozarja na katastrofalno zdravstveno oskrbo v Severni Koreji. Poročilo Amnestyja temelji na intervjujih z nekaj deset Severnimi Korejci, ki so zapustili državo med leti 2004 in 2009 ter zdravstvenimi strokovnjaki, ki delajo z njimi. Severna Koreja se še vedno bojuje s tuberkulozo, ki se še toliko bolj razširja zaradi podhranjenosti. Preiskave aktivistov za človekove pravice so pokazale komajda delujoče bolnišnice, slabo higieno in podhranjenost. Pjongjang sicer zagotavlja brezplačno javno zdravstvo, vendar je 20-letna priča za Amnesty povedala, da veliko ljudi zaradi finančnih težav sploh ne razmišlja o obisku bolnice, saj vedo, da bi morali zdravljenje plačati. Po poročilu Svetovne zdravstvene organizacije Pjongjang nameni za zdravljenje posameznika manj kot dolar na leto. Politična izoliranost države in umik iz mednarodnih pogovorov o kontroverznem jedrskem programu pa pomenita še poslabšanje trenutne situacije.

Iranski jedrski znanstvenik Šahram Amiri, ki trdi, da ga je CIA leta 2009 ugrabila med romanjem po Savdski Arabiji, se je vrnil v domovino, kjer so ga na letališču pričakali kot narodnega junaka. Po njegovih besedah naj bi mu ob zasliševanju glede iranskega jedrskega programa CIA ponudila 50 milijonov dolarjev, da bi širil laži o iranski jedrski aktivnosti. Na zasliševanjih so bili domnevno prisotni tudi izraelski agenti, grozili pa naj bi mu tudi s predajo Izraelu, ki ga Iran vse od Islamske revolucije leta 1979 ne priznava kot državo. Ameriška vlada obtožbe zanika, saj pravi, da je Amiri 14 mesecev prostovoljno in svobodno bival v Združenih državah, dejala pa je tudi, da je medtem od njega pridobivala informacije. Čeprav je Amiri pred izginotjem deloval na Univerzi Malek Ashtar, instituciji povezani z elitno Revolucionarno gardo, Teheran zanika njegovo vpletenost v jedrski program in kakršnokoli relevantno vedenje o njem.

Ugandski predsednik Yoweri Museveni je napovedal vojno somalijski uporniški skupini al-Šabab, ki je prevzela odgovornost za nedeljski dvojni bombni napad v Kampali na gledalce prenosa finalne tekme svetovnega nogometnega prvenstva, v katerem je umrlo 74 ljudi. Vzrok za napad Museveni vidi v podpori ugandske vojske somalijski vladi, ki je bila do zdaj po njegovih besedah prisotna samo v prestolnici Mogadišu, kjer so varovali letališče in predsedniško palačo. Ne gre pa spregledati dejstva, da se somalijski vojaki urijo tudi v Ugandi. Po tem ko je Igad, organizacija šestih afriških držav osredotočena na kontrolo suše in gospodarski razvoj, nedavno napovedala povečano vojaško prisotnost v Somaliji, zdaj tja Museveni pošilja še 20.000 vojakov. Ugandske vojaške sile pa bodo s tem stopile v aktivno fazo boja proti al-Šababu in ostalim militantnim islamskim skupinam v Somaliji, ki nadzirajo večino južne in centralne Somalije.

V Grčiji stavkajo kontrolorji letenja, to pa je že sedma stavka po vrsti, odkar so oblasti v zameno za finančno pomoč držav v območju evra in Mednarodnega denarnega sklada sprejele ostre varčevalne ukrepe. Kontrolorji so odpovedali lete v in iz Grčije za najmanj štiri ure, pridružili pa so se jim tudi zaposleni v javnem sektorju in bolnišnicah, ki bodo zaprli svoja vrata ali omejili svoje delovanje. Stavkajoči nasprotujejo varčevalnim ukrepom grške vlade in reformi pokojninskega sistema. Pri tem negodujejo lastniki grških hotelov, ki opozarjajo, da nenehne stavke škodijo domačim ponudnikom turističnih storitev. V Atenah in Solunu danes pričakujejo več tisoč protestnikov, saj naj bi grški parlament tekom dneva glasoval o pokojninski reformi za zaposlene v javnem sektorju.

Policija je v Zagrebu pridržala več aktivistov in lokalnih politikov, ki so skušali preprečiti začetek gradnje podzemne garaže v središču mesta. Protestniki so v nekaj skupinah mirno sedeli pred tovornjaki, ki so nameravali zapeljati na gradbišče, vendar so jih policisti nato odnesli v policijske kombije in jih prepeljali na policijsko postajo. Med pridržanimi je tudi nekaj poslancev zagrebške skupščine iz vrst Socialdemokratske stranke in Hrvaške stranke prava ter neodvisni mestni poslanec Josip Kregar, protikandidat župana Milana Bandića na lanskih lokalnih volitvah. Po besedah predsednika Zelene akcije Tomislava Tomaševića je javni shod uradno prijavljen, za stanje pa so odgovorne tako mestne kot državne oblasti. Dodaja še, da investitor Hoto Grupa nima uradnega dovoljenja za dela, ki so povezana z izgradnjo poslovno-nakupovalno-stanovanjskega središča in da vhoda v garažo v coni za pešce v Varšavski ulici ne predvideva noben prostorski načrt. O problemu in trenutnem dogajanju smo govorili s pravnico in podpredsednico Zelene akcije Željko Leljak Gracin:



Poslanci so sprejeli predlog deklaracije o Zahodnem Balkanu, ki naj bi pripomogla h krepitvi odnosov in poglobitvi sodelovanja z državami te regije. Za predlog je glasovalo 51 poslancev, eden je bil proti. Slovenija se v deklaraciji zavzema za krepitev sodelovanja na vseh področjih z vsemi državami Zahodnega Balkana in za sodelovanje v regiji. Predstavniki poslanskih skupin so se na razpravi pred glasovanjem zedinili, da Slovenija potrebuje aktivnejšo vlogo na Zahodnem Balkanu, vendar pa se niso strinjali o primernosti predloga deklaracije. Za mnenje največje opozicijske stranke smo vprašali poslanca Mira Petka, ki je tudi član parlamentarnega odbora za zunanje zadeve:



Petka moti tudi odsotnost omembe slovenske diaspore v predlogu deklaracije.



Koalicijskim strankam se zdi deklaracija dobra, še vedno pa jo je mogoče dopolnjevati. Govorili smo s poslancem stranke Desus Matjažem Zanoškarjem:



Poslanska skupina Zares je predstavila novelo zakona o obrambi, po kateri bi Državni zbor soodločal o vojaških misijah Slovenske vojske v tujini. Kot je povedala vodja poslanske skupine Zares Cveta Zalokar Oražem, gre za pomembno politično vprašanje, o katerem trenutno odloča ozek krog politikov, široko soglasje Državnega zbora k napotitvi vojakov na misijo pa bi taki odločitvi dalo večjo težo. Ideja ni nova, saj so poslanci Liberalne demokracije že leta 2006 v parlamentarno proceduro vložili tak predlog, vendar takrat ni bil sprejet. Več o noveli nam je povedal poslanec Zaresa Tadej Slapnik:



Sindikati, ki so vključeni v pogajalsko skupino pod vodstvom Janeza Posedija, se ne bodo udeležili današnjega usklajevalnega sestanka, ki ga predlaga vlada. Kot je dejal Posedi, predlagajo takšen sestanek za torek, saj bo takrat potekal tudi sestanek pogajalske komisije, ki jo na vladni strani vodi Lidija Apohal Vučković, na sindikalni strani pa Posedi in predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj. Na sestanku pogajalske skupine se bodo vzporedno z ukrepi za varčevanje dogovarjali tudi o spremembah v plačnem sistemu. Posedi je še poudaril, da se želijo o predlogih pogovarjati na nek urejen način in ne na sestanku, kjer je to le točka dnevnega reda.

Državni zbor je sklenil, da predlog novele zakona o delovnih razmerjih ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve bo pripravilo nov predlog, ki bo urejal tudi problematiko prezaposlovanja delavcev na slamnata podjetja. Ta so hčerinska podjetja, kamor podjetje, ki jih ustanovi, prezaposli delavce, nato jih pošlje v stečaj, delavci pa tako ostanejo brez odpravnin. Nov predlog novele naj bi odpravil tudi protiustavnost, in sicer bo moral delodajalec predlog splošnega akta delodajalca v primerih, ko v podjetju ni organiziranega sindikata, posredovati v mnenje svetu delavcev oziroma delavskemu zaupniku. Če teh ni, bo moral o vsebini predloga akta neposredno obvestiti delavce. V noveli zakona naj bi ostala znižanje odpravnin in skrajšanje odpovednih rokov.

OFF so pripravili Goran, Jerneja in Božidar.



Arhiv Spletne strani Radia Študent Ljubljana 89,3 MHz
http://old.radiostudent.si/article.php?sid=24342