MIKROBA VIŠA NEMA Ponedeljek, 19. 7. 2010 avtor/ica: Marko Brecelj
V četrtek smo na letošnjem četrtem sklepčnem delovnem srečanju Pohorskega bataljona v Menzi pri koritu odlično in raznovrstno jedli ter sklenili dokončati in v teh dneh plasirati dobrodelna bankovca za Ivana Volariča Fea in za Danija Kavaša. Prejšnji teden se je morje v koprskem zalivu segrelo do 30 stopinj, poletje je v petek čez dan pritisnilo našo prizadevno in sposobno soorganizatorsko skupino Panda banda.
V četrtek smo na letošnjem četrtem sklepčnem delovnem srečanju Pohorskega bataljona v Menzi pri koritu odlično in raznovrstno jedli ter sklenili dokončati in v teh dneh plasirati dobrodelna bankovca za Ivana Volariča Fea (fotografiran pred kliničnim centrom na www.dodogovor.org) in za Danija Kavaša (tudi za Dodota fotografiran na sestanku na vozičku). Odločili smo se povabiti Urad za mladino v menzo pri Brdu na Metelkovi naj nam pride interpretirat nova pred kratkim najglajše sprejeta Zakona. Kot kaže se bodo Bataljonu pridružili še iz CMAK-a (Cerkno) ter »skvoterji« novomeškega sokolskega doma »Društvo za kulturno osveščanje«.
Prejšnji teden se je morje v koprskem zalivu segrelo do 30 stopinj, poletje je v petek čez dan pritisnilo našo prizadevno in sposobno soorganizatorsko skupino Panda banda. Luka in Teja sta s pivškim zavezništvom pripravila na preveliki a ne neprimerni Kardeljevi ploščadi mednarodno koncertno orgijo »Pandemonium«. Prvi so nastopali Italjani in bili (citiram ozvočevalca Samuela Simonoviča) premalo jezni, drugi (severnjaki) prazni in hladni, tretji krast grind hardkorovci najboljši, četrti (tudi Američani) blizu tretjim. Opazoval sem prizor, ko so najboljši povabili na oder vse baletništvo iz občinstva. Splošna gužva in rajanje. Oder je bil njihov! V povprečju stari okoli 23 let so bili nedvomno še vedno mladi, ta večer so bili vsaj za hip verjetno v zmoti, da je tudi svet njihov, ker dobro hočejo. Za nosno.
Dokončali smo podroben okvirni program Kopergrounda in danes Šulc tiska plakate z Wostokovim Plutotom, ki fafa kruzo. Odločili smo se plačati kavcijo dva tisoč dolarjev za 35 milimetrsko kopijo filma »El topo« režiserja Jodorovskega. Tudi stroški prevoza filma z letalom čez Atlantik v EU niso pičkin dim. Nek se vidi raskoš! Koperground 2010, Javno dobro! Vstop prost! Neustavna mestna občina Koper vendar mora biti slavna. Posebno tik pred lokalnimi volitvami.
Po osemnajstih zaporednih Pogojnih beračenjih in Polnočnicah na Čevljarski ulici in na še vedno Titovem trgu sem v soboto peligral z veseljem in za kompakten snopič bankovcev po pet eurov na poroki ob Dragonji. Mladoporočenca Andraž in Maja ter najtrpežnejši so imeli z mojo soprogo in z menoj v jutranjih urah tudi nekaj psihosocialnega dela saj sva toliko govorila o težavnosti scanja proti vetru na koti MKSMC v dosedanjih dveh desetletjih. Pred tem (tudi na poročnem slavju) sem imel bližnje srečanje z direktorjem Kina Šiška Simonom Kardumom. Bog me mazno! Pojasnil sem mu svoje videnje moralno političnega spopada v Menzi pri koritu zaradi katerega me je njegov sodelovec Manček opljuval tudi po spletni strani Radia Študent. Podčrtal sem mu svojo prepričanost , da so sedaj razmere v Menzi boljše, bolj zdrave. Tudi sem mu povedal, da ni Brecelj niti približno taka nevarnost za Metelkovo kot pa je to Kino Šiška. Iz mojih ust je osnovatelj kasneje propadlega samoniklega prizorišča na Gerbičevi zvedel tudi, da smo Buldožerji s pomočjo kabaretne skupine iz Šumija v Kinu Šiška izvedli leta 1974 nepozaben performans »Dan bolezni«. Takrat je direktor Simon obiskoval peti razred osnovne šole.
Predvčerajšnjim so v Beogradu upepelili Sašo Markoviča Mikroba. Srbija in prostori Zahodnega Balkana so izgubili prodornega umetnika, ljubitelja, zbiralca in poznavalca glasbe, ter naprednega kulturnika, ki se je v zadnjih letih družil s krogom Ilegalni poslastičari. Srbska prevladujoča občila so njegovi prezgodnji smrti posvetila mnogo več pozornosti kot pa njegovemu delu, ko je živel. Za njim so ostale sledi na internetu, velika množina ljudi, ki smo ga imeli radi, ožaloščena starša, noben otrok in nobena vdova.
V Sloveniji je bil pred deset in več leti na daljšem delovnem in prijateljskem obisku. Spoznal in spoštoval je (med drugimi) FV Moniko, zelo cenil Marka Kovačiča, prišel je tudi k nam v Koper. V arhivu DPZN s ponosom hranimo njegove ročno izdelane in porisane maske. Več let je bil ambasador našega društva. Novembra lani sem pustil zanj v beograjskem kulturnem prizorišču Rex olivno olje in refošk pa ni več prišel ponj, ker so ga že pojedli hodniki bolnišnic in čakanja na neskončne preglede. Marca sem bil na turneji »Vojvodini mog uspeha« a ga nisem šel obiskat. Seveda mi je žal. Prejšnji mesec v Beogradu mi je njegov in moj prijatelj Goran Denić dal številko njegovega mobija. Bil je v osami , iskali so kri njegove skupine.
Posvečam mu svojo pol leta staro pesmico:
Nebitnica (Saši Markoviču- Mikrobu) Pospravil nas bo Bog življenje naokrog življenje bo končano odšli bomo v Neznano.
Odšli bomo v Nič k očetom in k dedom tja kjer nihče ne čaka tja kjer se ne mudi.
Tam ni luči ni teme vročine niti mraza tam kjer nihče ne čaka ni zmage ni poraza.
Tam kjer se ne mudi Nikoli je Za zmeraj Pojutrišnjem je mimo Zgodil pa se bo včeraj.
