Politika> Dogodkovni sunki Marka Breclja

FEO SI UMRL ZADNJI
Ponedeljek, 16. 8. 2010

avtor/ica: Marko Brecelj

Upanje pa je prešlo kot si napovedal: pred tem. GSM sporočila so šinila skozi vsa omrežja; od udarca ene strele je poginilo 97 ovc, Izbeglistan je ostal brez ustanovitelja.



Upanje pa je prešlo kot si napovedal: pred tem. GSM sporočila so šinila skozi vsa omrežja; od udarca ene strele je poginilo 97 ovc, Izbeglistan je ostal brez ustanovitelja.

Razmetijo v tvojem nadstropju popotresne Marlesove hiše v Sužidu pri Kobaridu bodo zagotovo pospravili. Uredništva literarnih založb so zastrigla z ušesi in jih mogoče zanima dogovor z dediči pesnika, ki si je želel imeti otroke in ni napisal oporoke. Počasi a nezadržno boš obveljal kot velik slovenski pesnik tudi v svoji dolini čeprav te Šalamun ni povabil čez Atlantik na USA žetve SLO slave in zelenih dolarjev (Parnasa). Občinska uprava in Ministrstvo za kulturo bodo sodelovali s pobudništvom za postavitev spomenika potem, ko si se večinoma preživljal z zidarskimi in krovskimi deli, v zimskih mesecih pa dostikrat tolkel pretežno (svoj) krompir.

Všeč ti je bilo ime nove denarne enote Feuro, ki smo jo nameravali ustanoviti v Pohorskem bataljonu zato, da bi ti pomagali živemu. Visoki vladni uradniki in prijatelji so ti nedavno izborili preklic zavrnitve prošnje za podaljšanje statusa umetnika. Njihovim in našim dobrim namenom in/ali dejanjem se je neprićakovano hitro porogalo Nepreklicno. Tisto, ki v nesmrtnem potrošništvu ne sme biti omenjano razen v primerih, ko pomaga prodajati medije (večati potrošnjo).

"Smrt je brez vonja, barve in okusa. Smrt ne kaže nikakršnih znakov življenja", sem te velikokrat slišal prebrati veselemu dijaštvu v letih 79 in 80, ko sva si v dvojcu brez krmarja polnila žepe z natisnjenimi podobami udarnika Alije Sirotanovića na desetdinarskih bankovcih. Buldožer, ki si mu bil krstni boter, se je takrat dvignil na velike odre in potoval najraje z avioni, midva pa sva se premikala z vlaki in Jugo prekrižarila v Dijani. V Splitu in Beogradu sva občinstvo obmetala s pakiranimi piščanci. Pred nekaj dnevi mi je stripar Wostok iz Vršca na računalniku pustil odličen mp3 posnetek najinega celotnega kranjskega nastopa v Delavskem domu. Hotel sem ti predlagati letošnjo predvolilno in obletnićno (30) izdajo. Krčmarica Matilda pa je udarila svoj brezprizivni Storno.

Zbrali se bomo ob zadnjem slovesu in čez čas izbrisali nepotrebno številko iz imenikov. Vedno pogosteje se družimo na pogrebih. Malo časa imamo zase, ne veselimo se ljudi. "Poso, kuća, kuća, poso!" je sveži hit. Nisi ga spoznal, ker si bil v zadnjih mesecih malo pred ekranom računalnika. Nekoč si rad prejemal pisma, ki jih je prinesel poštar. Pravil si mi o znamenitem kolesarju, ki je s seboj vedno vozil trobento. Mogoče je bil Nizozemec. Nikoli več mi ne boš povedal njegovega imena. Za koliko ljudmi, ki so se ti vtisnili v spomin iz tvojih domačih krajev in si jih znal tako sočno in natančno v vaših narečjih oponašati in predstaviti, s teboj za vedno izginja vsaka sled?

"Niso važna leta, važne so minute!" si se večkrat šalil, ker sta bili mladost in lepota tvoj peklenski raj. Ti mirno plavala ni tvoja barka. Dostikrat si se tolažil v druščini, ki si jo imenoval Alkoida.

Kot igralec si nepopisno užival v magiji filma. Režiserji pa (večinoma) niso imeli ne časa ne talenta izkoristiti tvojo bogatijo, ker jih je oviral njihov režiserski Ego.

Kot glasbenik (predvsem pevec in tekstopisec) si sam ali v družbi umetnikov obrobja blestel v hipih ali v delih etap. Pop zvezdniki so te nekajkrat porabili kot poživitev svoje praznosti. Tvoj dar performerja je bil močan kot tvoje glasilke a trajnejši od njih.

"Edgar Broughton band" je bila tvoja najljubša glasbena skupina; bral, poslušal glasbo in pisal si do hitrega končnega zloma svojega trpežnega kmečkega telesnega ustroja.

Mnogo nas je, ki mislimo, da te imamo radi, ker si v nas vtisnil sledi svoje nadarjenosti, prisrčnosti in naivnosti. Če se bi komu ljubilo zbrati in oklestiti te vtise bi gotovo nastalo močno delo o velikem in toplem človeku, ki je zelo preraščal svoj čas in okolje a se je obnašal kot kmet in neizkoreninjen domorodec. Rekel si mi, da ne maraš direktorjev in očitno je bilo, da nisi mogel (hotel) biti uspešnež v svetu prebrisanih in mrzlih managerjev. Če bi bil jaz slovenski Minister za kulturo bi se nemudoma začel zanimati za odkup hiše v kateri si živel polovico svojega življenja in za vzpostavitev spominskega kulturnega objekta v njej. "Povsod je lepó, pri nas pa je drugače!", si se šalil, ko sva te z Arijano zadnjič obiskala v tvoji "srečni dragi vasi domači". Ker pa Minister (kaj šele Ministrica) nisem pa tudi ne bom in poleg tega menim, da se bodo tvojega pomena oblasti začele (prav tako kot Prešernovega) približno zavedati šele čez 50 let (pri višjih cenah nepremičnin, ko bo les že zdavnaj od črvov pohrustan), naj slučajno spoštovano bralstvo misli, da se neslano šalim ob smrti dragega prijatelja.



Arhiv Spletne strani Radia Študent Ljubljana 89,3 MHz
http://old.radiostudent.si/article.php?sid=24588