Včeraj je s stavko pričelo okoli 80.000 javnih uslužbencev iz tako imenovane Posedijeve skupine, kar so prvi dan najbolj občutili avtoprevozniki zaradi zastojev na mejah, kjer cariniki opravljajo poostren nadzor in tisti, ki jim policisti protestno zaradi prekrškov niso napisali kazni, ampak so jim izrekli zgolj opomin. Z delom pa normalno nadaljuje velika večina javnih uslužbencev iz Sindikata vzgoje, izobraževanja in znanosti ter SVIZ-a, torej okoli 70.000 ljudi.
Včeraj je s stavko pričelo okoli 80.000 javnih uslužbencev iz tako imenovane Posedijeve skupine, kar so prvi dan najbolj občutili avtoprevozniki zaradi zastojev na mejah, kjer cariniki opravljajo poostren nadzor in tisti, ki jim policisti protestno zaradi prekrškov niso napisali kazni, ampak so jim izrekli zgolj opomin. Sicer naj bi policisti v državno blagajno na dan s pisanjem kazni prispevali približno 200.000 evrov. Z delom pa normalno nadaljuje velika večina javnih uslužbencev iz Sindikata vzgoje, izobraževanja in znanosti ter SVIZ-a, torej okoli 70.000 ljudi.
Glavni tajnik SVIZ-a Branimir Štrukelj, ki s Posedijevo skupino glede primernosti stavke ne deli mnenja, kolege pri stavki sicer podpira. Bo pa njegova vloga zagotovo najbolj pomembna v primeru, da v Državnem zboru potrdijo intervencijski zakon, s katerim želi vlada urediti oziroma trenutno zamrzniti plače javnih uslužbencev. Pri intervencijskem zakonu bi se med drugim tudi na novo definiral kvorum, ki ga vlada potrebuje, da sklene dogovor s sindikati javnih uslužbencev. Trenutno je pravilo takšno, da mora dogovor potrditi večina vseh sindikatov javnih uslužbencev, torej najmanj 15 od 29-ih. Takšno ureditev je sprejela prejšnja vlada, medtem ko si nova prizadeva za kvorum okoli 40 odstotkov vseh zaposlenih v javnem sektorju in ne za kvorum večine sindikatov. To pomeni, da bi za dogovor z vlado zadostovala verjetno že večina članov SVIZ-a. Ta ima, kot rečeno, 70.000 članov oziroma malo manj kot polovico vseh zaposlenih v javnem sektorju.
Ravno na današnjem sestanku, na katerem so se sestali ministrica za javno upravo Irma Pavlinič-Krebs, glavna sekretarka vlade Helena Kamnar in predstavniki sindikatov, je bilo govora tudi o intervencijskem zakonu. Vlada sicer sindikatom v finančnem smislu ni ponudila nič novega, zaradi česar so predstavniki Posedijeve skupine s sestanka odšli, saj so zahtevali pogajanja in ne pogovorov. Z vlado se tako pogaja le še del sindikatov, med njimi SVIZ. Ravno pogajanja pa so namen stavke, ki bo svoje razsežnosti - v kolikor ne bo prišlo do dogovora z oblastmi - pokazala šele v naslednjih dneh. Vsaj tako trdi vodja stavkovnega odbora in predsednik sindikata carinikov Dušan Miščević. Ta je včeraj napovedal, da lahko povzročijo veliko več škode, kot so jo prvi dan.
Ena izmed možnosti sindikatov je tudi referendum, za katerega so vročili potrebno število podpisov v Državni zbor, tako da lahko začnejo z zbiranjem podpisov za izvedbo referenduma. Vprašanje pa je, če jim bo začeta stavka ob morebitni izvedbi referenduma koristila. Premier Borut Pahor je prepričan, da bi vlada morebitni referendum dobila in verjetno gre oblasti vsaj v tem smislu stavka na roko, saj bi sindikati javnih uslužbencev že tako težko prepričali ljudi iz drugih sektorjev, da bi bili solidarni z njihovimi zahtevami. Zaradi stavke se javnim uslužbencem namreč zmanjšuje podpora javnosti. In to ne glede na to, ali menimo, da je stavka upravičena ali pa morda tudi ne. Gre za čisto psihološki moment.
Seveda tudi če vodja stavkovnega odbora Dušan Miščević zatrdi, da je stavka uperjena proti vladi in njen namen ni nagajati državljanom, ti hočeš-nočeš takšno stavko doživljajo tudi kot nagajanje. Samo zamislite si avtoprevoznika ali druge državljane, ki zaradi stavke na meji več ur čakajo v kolonah. In to zato, ker sedaj cariniki opravljajo poostren nadzor oziroma zato, ker domnevno delajo tako, kot bi po zakonu morali delati vseskozi. Iz tega lahko sklepamo, pa čeprav se sliši absurdno, da cariniki začnejo delati s polno paro šele takrat, ko stavkajo. In to zato, ker s tem pokažejo svojo pozicijo moči do vlade, kar je tudi namen stavke. Problem pri tem pa je, da v primeru štrajka v nekem privatnem podjetju to najbolj občuti lastnik firme, medtem ko pri štrajku javnih uslužbencev tega ne občuti samo vlada kot tista instanca, ki se z njimi pogaja. Po drugi strani pa so res javni uslužbenci tisti, ki jih lahko vlada uporabi kot prve pri zategovanju blagajne.
Zanimivo bo spremljati odnos med Posedijevo skupino, SVIZ-om in vlado. Torej, ali obstaja možnost, da se tudi SVIZ pridruži stavki ali pa morda s spremenjeno zakonodajo s svojo kvoto prispeva k dogovoru z vlado mimo Posedijeve skupine?
Komentar je spisal Urh.