Politika> Kultivator

OZADJE VSEEVROPSKIH STAVK
Petek, 1. 10. 2010

avtor/ica: tadejla

V sredo so se v Bruslju odvijale demonstracije proti varčevalnim ukrepom, ki jih evropske vlade sprejemajo za lajšanje kriznih posledic in so v večji meri povsod enaki. Največje stroške državi predstavlja socialna politika in pokojninski sistem. Vendar pa nekateri strokovnjaki opozarjajo, da znižana gospodarska rast ni poglaviten razlog za te varčevalne ukrepe. V kreditni krizi je ključen pogoj za najem ugodnega kredita dobra ocena bonitetnih agencij.

V sredo so se v Bruslju odvijale demonstracije proti varčevalnim ukrepom, ki jih evropske vlade sprejemajo za lajšanje kriznih posledic in so v večji meri povsod enaki. Največje stroške državi predstavlja socialna politika in pokojninski sistem, zato večina evropskih držav pod pretvezo starajočega se prebivalstva podaljšuje delovno dobo in omejuje pokojninske izdatke. Na udaru so se znašli tudi uslužbenci javnega sektorja, ki jim zamrzujejo plače, v Grčiji celo višajo davek na dodano vrednost, Francija pa razmišlja o večji obdavčitvi dohodnine.

Sindikati so v odgovor na te ukrepe ta teden pripravili velike proteste, v Bruslju so našteli kar sto tisoč ljudi. Združena evropska levica in nordijska zelena levica, politična skupina v Evropskem parlamentu, je proteste podprla in se jih tudi udeležila. Evroposlanko Mariso Matias smo vprašali o njihovih razlogih.



Marisa Matias je govorila tudi o razlogih, zakaj v Evropi propada socialni dialog.



Španski anarho-sindikat Nacionalna konfederacija dela s skoraj stoletno tradicijo se je v Španiji pridružil protestom proti varčevalnim ukrepom. Kako vidi proteste prevladujočih sindikatov, nam je razložil predstavnik za stike z javnostjo Hector Feliciano:



Sindikati so namreč proteste organizirali kar mesec prepozno. Zato smo Feliciana vprašali, kako naj se delavec bori za svoje pravice, če jih sindikati zastopajo le načelno, ne pa tudi aktivno.



Evropsko poslanko Mariso Matias smo povprašali tudi o tem, ali je njena domača država Portugalska doživela kakšne proteste.



Evroposlanka je opozorila na popolno ignoranco evropskih vlad in za primer dala ukrepe, ki jih je portugalska vlada sprejela takoj po demonstracijah.



Za komentar smo poprosili tudi Maxima Ceruttija, višjega svetovalca za socialna vprašanja v združenju evropskih delodajalcev Bussines Europe, ki pa se "presenetljivo" z demonstracijami ni strinjal:



O tem, kaj delodajalci menijo o varčevalnih ukrepih, je Cerutti povedal:



Vendar pa nekateri strokovnjaki opozarjajo, da znižana gospodarska rast ni poglaviten razlog za te varčevalne ukrepe. V kreditni krizi je ključen pogoj za najem ugodnega kredita dobra ocena bonitetnih agencij. Kreditni rating, kot to imenujejo strokovnjaki, pa se bo znižal, če politiki ne bodo uvedli prej omenjenih ukrepov. Kaj sploh so kreditni ratingi, nam je razložil bivši direktor Urada za Makroekonomske Raziskave in profesor na Fakulteti za Menedžment v Kopru Janez Šušteršič, sicer znan po neoliberalnem pristopu do ekonomskih vprašanj.



Več o bonitetnih agencijah in njihovih finančnih pripetljajih nam je povedal ekonomist stare šole Jože Mencinger:



Na vprašanje, ali obstaja povezava med krizo in bonitetnimi agencijami, nam je trenutni direktor Urada za Makroekonomske raziskave Boštjan Vasle, odgovoril takole:



Z dolžniško krizo se spopadajo države iz vsega sveta, zato smo Vasleja vprašali, ali ne bi morali prestrukturirati kriterijev, s katerimi očitno zasebni sektor ocenjuje ekonomsko likvidnost javnega sektorja.



Vendar to ni edini problem, s katerim se sooča kompleksna globalna ekonomija. Jože Mencinger ni pozabil omeniti nelojalne konkurence, ki jo zahodni kapital s seljenjem proizvodnje v dežele tretjega sveta predstavlja svojim matičnim državam.



Mencinger je zato spregovoril tudi o tem, kako vidi razplet, ki ga bo prinesel konec krize.



Države se torej soočajo z javnim dolgom in izgubljanjem svojega tržnega položaja, ki ga spodkopava konkurenčnost delovne sile tretjega sveta. Če želijo rešiti proračunske deficite, ki jih delno povzročajo veliki javni dolgovi, morajo potemtakem ohraniti svoje kreditne ratinge, da obresti ne bodo narasle v nedogled. Recept, ki ga za to predlagajo bonitetne agencije, pa je varčevanje na področju sociale. Vendar obstaja tudi alternativa v obliki davka na finančne transakcije. Svoje strokovno mnenje je podal Janez Šušteršič.



Javni dolgovi so namreč zrasli v nebo, z največjim se ponaša Italija, ki je zadolžena za kar slabih 120 odstotkov bruto domačega proizvoda. Tesno pa ji sledijo ostale evropske države. Kdo je upnik in kakšna je velikost javnega dolga Slovenije, nam je razložil Mencinger:



Ti dolgovi se gibljejo v številkah, ki jih države morda ne bodo nikoli sposobne odplačati. Zato bi morali razmišljati o drugačnih rešitvah kot teh, ki jih ponujajo nadnacionalne banke.



Za zaključek pa prisluhnimo še novinarki in publicistki Naomi Klein, ki je v enem od svojih predavanj spregovorila o metodologiji, ki jo zasebni interesi uporabljajo pri pritiskih na države.



Kultivirala sta Božidar in Luka T.



Arhiv Spletne strani Radia Študent Ljubljana 89,3 MHz
http://old.radiostudent.si/article.php?sid=25003