Irska vlada je predstavila svoj varčevalni program, ki v naslednjih štirih letih predvideva prihranek 15 milijard evrov. To bodo dosegli tudi z višanjem davka na dodano vrednost z 21 na 23 odstotkov, medtem ko bo davek pravnih oseb ostal na višini 12,5 odstotka. Kot svetujejo bonitetne agencije, bi višanje tega namreč odganjalo kapital iz irskega gospodarstva, kar bi še podaljšalo okrevanje. Če pa Irska varčevalnih ukrepov ne bo uvedla, se lahko odreče tudi kreditom, ki jih bo za pomoč Irski nase vzela Evropska unija oziroma jih bo v zameno za manjšo gospodarsko suverenost irske vlade nudil Mednarodni denarni sklad. Krediti te organizacije namreč vedno prinesejo deregulacijo in liberalizacijo tako imenovanega tržnega gospodarstva.

Kot smo poročali v današnjem OFF-u, so pri bonitetni hiši Standard & Poor's za dve stopnji znižali kreditno oceno irske vlade. Če pade ta, se zvišajo obrestne mere kreditov. Ekonomista Jožeta Mencingerja smo zato vprašali od kod črpajo legitimnost te hiše, katerih gospodarski kazalci recimo niso sprožili alarma pred propadom energetskega podjetja Enron, ali pa so bili kot Goldman Sachs grški vladi hkrati revizor in svetovalec:



Rusija in Kitajska se v medsebojni trgovini odrekata ameriškemu dolarju. Odslej bosta trgovali v svojih valutah. Po izjavah predstavnikov s tem ne želita spodkopavati statusa dolarja kot svetovne rezervne valute, vendar sta od začetka krize obe raziskovali alternative trenutni ureditvi.

Britanski študentje so se v Londonu in drugih univerzitetnih mestih v Veliki Britaniji ponovno zbrali na protestih, s katerimi izražajo nasprotovanje vladnim načrtom o trikratnem zvišanju šolnin. Tudi tokrat je prišlo do spopadov med protestniki in policisti. Na ulicah se je zbralo več tisoč študentov in dijakov, med katerimi so bili nekateri oblečeni v šolske uniforme, med njimi pa je vladalo sproščeno vzdušje. Poročajo le o incidentu, v katerem so maskirani protestniki razbijali in urinirali po policijskem vozilu.

Kroff je pripravil Luka T.