Od četrtka do sobote, med 25. in 27. novembrom, so v Ankaranu v organizaciji Društva novinarjev Slovenije potekali 10. novinarski dnevi. Tako se je v treh dneh zvrstila serija predavanj, razmišljanj in okroglih miz, na katerih so se prisotni novinarji in predavatelji ukvarjali predvsem z diagnozo in prihodnostjo socialnega položaja novinarjev ter kvaliteto novinarskih izdelkov.

Javna razmišljanja, ki bi v svoji tragikomičnosti za dober opis idejnega nihaja potrebovala Roberta Musila, so seveda potekala ob vinu in izbranih istrskih specialitetah. Predavanja so se začela z Gašperjem Žejnom, računalničarjem Kiberpipe, ki je pozival k večjemu sodelovanju računalničarjev in novinarjev ter počasi izrisal vizijo hekerja–novinarja, ki spretno krmari po svetu internetnega preobilja informacij.

Zatem smo napeli ušesa na okrogli mizi o prihodnosti novinarskega organiziranja. Na njej je predsednik Sindikata novinarjev Slovenije Iztok Jurančič predstavil predlog o ustanovitvi novinarske zbornice, Grega Repovž, odgovorni urednik Mladine in predsednik društva Novinarjev Slovenije, pa predlog Društva o združitvi obeh novinarskih organizacij. Repovž je med drugim takole predstavil stanje današnje novinarske organiziranosti, ki po njegovem, kot rečeno, zahteva reorganizacijo:



Vsi prisotni na okrogli mizi so se ob tem strinjali, da je velik problem novinarskega organiziranja veliko število mladih, prekarno zaposlenih novinarjev, ki so najranljivejši igralci v svetu novinarske igre. Ravno ti novinarji namreč kažejo najmanj interesa za kolektivne akcije in povezovanje v vzpostavljene organizacije novinarskega društva in sindikata. Novinarka Dnevnika Tanja Lesničar Pučko takole interpretira ta pojav:



Frustracije, pesimizem, osebni spori in medgeneracijske razlike so bili kmalu pozabljeni, saj je sledilo nažiranje s slastnimi omboli v refoškem toču, fuži s tartufi, brodeti s polento, svežim kakijevim sladoledom ter malvazijo in še nekim rdečim vinom.

V petek so budni in prisotni prisluhnili okrogli mizi o osnutku zakona o medijih, na kateri je bil obravnavan institut soglasja, ki bi tudi novinarjem dal besedo pri imenovanju odgovornih urednikov. Medijska strokovnjakinja Sandra Bašič Hrvatin odgovarja na stališče vršilca dolžnosti urednika Dnevnikove sobotne priloge Objektiv Mirana Lesjaka, da omenjeni institut ne bo pripomogel k boljšemu in racionalnejšemu urednikovanju:



Drugi od petkovih dogodkov je bilo predavanje Matije Babića, solastnika najbolj obiskanega hrvaškega spletnega portala Index.hr. Babić ne skriva zaslužkarskih vzgibov lastnikov in ne zanika delne tabloidnosti portala, a dodaja, da je namen rumenosti portala subverziven:



Sledilo je predavanje antropologinje Vesne Vuk Godina, naslovljeno „Srečni, lepi in zadovoljni“, beseda pa je tekla o antropološkem razumevanju tranzicije ter o vzrokih za neuspešnost slovenskega kapitalizma in demokracije. Da bi tudi vi izkusili, kaj smo na predavanju prestajali, za trenutek prisluhnite Godini:



Sobotno jutro se je začelo s predavanjem pisatelja Milana Dekleve, naslovljenim „Jezik namigovanj ali jezik zvezd“, na katerem je govoril o procesu jezikovne degradacije v novinarstvu v času interneta. Predlagal je, da se novinarji obrnejo k v biti krhkemu in nemočnemu, vendar besedno bogatemu pesniškemu jeziku, ki pristaja zgolj na individualno resnico in potrebo po nenehnem samopreverjanju v govorici drugih.