V ponedeljek, 29. novembra sva v Sarajevu z vodjo mehkoterorističnega letalstva Šembrekom začela snemati epski performans »Borci Sutjeske«. Prva sta iz knjige Viktorja Kučana prebrala prvi imeni ter osnovna življenjepisna dejstva predsednik Jure in generalna sekretarka Aida v pisarni združenja borcev in antifašistov Federacije Bosne in Hercegovine. Videoposnetek prebranja sedemindvajsetih tisočev bralcev in bralk , ki bodo prebrali podatke sedemindvajsetih tisočih udeleženih v Peti sovražnikovi ofenzivi bo predvidoma dolg 810 000 sekund kar je približno deset dni in deset noči brez premora. Epska razsežnost velikega dejanja bo zahtevala epsko razsežnost snemanja in montaže. Naloga bo realno rešljiva v doglednem času samo, če bomo sodelovali na celem področju nekdanje države Jugoslavije in si bomo delo razdelili.

Tudi v ponedeljek, 29. novembra 2010 opoldne v sarajevski Skenderiji ni bilo novinarjev in novinark na konferenci za novinarstvo. Zato sem se preobrazil nazaj v novinarja spletne strani www.dodogovor.org in performerja Jusufa Hađifejzovića vprašal kako je nedavno v Rimu razvnel umetnostne kritike in kulturno javnost z instalacijo »Dva Musolinija«. Petinpetdesetletni mojster navadno izbira predmete iz muzejskih depojev (skladišč). V italjanski prestolnici je našel znamenitega Benita bronast kip. Opazil je, da ima statua v glavi luknjo. Po večdnevnem tuhtanju s čim bi zapolnil to odprtino je med preiskovanjem starinarnic in bolšjih trgov naletel na rešitev problema; na majhno plastiko Musolinija v vojaškem oklepu. Vstavil jo je v velik diktatorjev kip in poteza mu je prinesla ogromen uspeh. Celo razstavo mu je fotografiral najznamenitejši italjanski fotograf, gotovo je bila vesela velikega uspeha tudi Jusufova italjanka, ki zvezdnika italjanske scene ljubkovalno imenuje »Sanđakato«. Doma je namreč iz Sanđaka, nekoč mi ga bo razkazal. Čeprav mi niso znane vse povezave njegovega umetniškega dejanja sem prepričan, da je bila instalacija Jusufa Hađifejzovića politično dejanje, duhovit in vmesen kirurški poseg v podzavest italjanske javnosti.

Istega dne zvečer sem rabljeni kantavtor baje dobro brez prevodov peligral vzdržljivi in zelo dojemljivi stotniji. Jusufu so projekcije mehkega terorizma obtičale v pleksusu, konceptualistka Gordana je rekla, da se kaj takega ni zgodilo v Sarajevu že vsaj deset let. Občinstvu sta prijala refošk in malvazija Puhovih, dogodek je trajal tri ure in pol, prezračevanje ni delovalo, Šembrek in moja vnukinja Julija sta imela rojstni dan. To je bil vrhunec Prijateljske ofenzive »67 AVNOJ« . Ne bi se mogla zgoditi brez podpore Ministrstva za kulturo Republike Slovenije niti brez pomoči neustavne vedno bolj slavne Mestne občine Koper. Domači organizatorji (Jusuf Hađifejzović in Boris Šiber, CKA Charlama ) so bili učinkoviti a siromašni . V torek so nas povabili v kiosk »Cvrkut« na skrajni vzhodni del Sarajeva, ki je že v Republiki srpski. Tam nas je bilo zbranih ducat takih, ki smo naklonjeni umetnosti, kulturi, ljudem in povezovanju. Potrdili smo zamisel o Pobudi za ustanovitev meddržavne oziroma naddržavne kulturne nagrade »Sedem sekretarjev SKOJ-a« za vsa področja umetnosti in kulture vsaj na področjih bivše Jugoslavije. Prepričani smo, da so bile te nagrade, ki so bile podeljevane v sedemdesetih in osemdesetih odlične in so šle v prave roke. Tisti, ki so nam bile podeljene, se bomo povezali in ustanovili v teh nazadnjaških časih napredno vzpodbudo močnim mladim brez katerih ni prihodnosti balkanskih prostorov na katerih živimo in delujemo.

V sredo smo vstali pred svitom in skozi neprekinjen dež v Tehnično in moralno brezhibni razvalini čez Bugojno potovali v Split. Tam me je na Bačvicah vpraševal in za Slobodno Dalmacijo dal fotografirat bivši novinar Ferala Tribuna, Pilić. Od njega sem zvedel, da je nek človek pomembnim novinarjem svetovnih agencij dostavil množico neoporečno resničnih podatkov o podtalnem delovanju ameriških obveščevalnih služb, vojske in drugih državnih aparatov v podporo seveda, komu ali čemu drugemu kot ameriškim interesom. Globalni mehko-trdi terorist je na begu in zato hotelske račune plačuje z gotovino. Naprtili so mu mednarodno tiralico zaradi spolnih deliktov nad mladoletnimi osebami in tudi poškodovanje ameriških interesov. Škandal je svetoven, zanima me koliko odmeva in bo odmeval v slovenskih prevladujočih medijih. V sredo zvečer smo v Galeriji Ghetto izvedli »Otprilike zauvek« , dogodek podoben tistemu v Sarajevu in onemu v Visokem, posvetili pa smo ga pokojnemu Jadranu Zlodretu Gobotu, pevcu in tekstopiscu kultne splitske skupine »Otprilike ovako«.

Od četrtka do nedelje smo v koprskem MKSMC predvajali filme Festivala gay lezbičnega filma, vsaj dva sta bila zelo dobra, eden pa nedvomno slab. Bivši sosed, baje umetnik, nedvomno pa zelo močan in nevaren nasilnež Tomaž Penko mi je v soboto po projekciji nazorno pokazal kako me bo pričakal v zasedi in ustrelil v glavo z dušilcem. Še razmišljam ali ga je smiselno spet prijaviti Policiji ali pa bo bolj učinkovito psihosocialno delo z njim. Človek je očitno v krizi, pred dnevi so mu izmerili v izolski bolnišnici 5 alkohola v krvi oziroma krvi v alkoholu. Ne želim si doživeti usodo Johna Lennona, žal pa razmišljam o nakupu pištole.