Politika> OFF Poročilo

EVROPSKI RASIZEM IN IZGON ROMOV - POROČILO S 3. ANTIFA SEMINARJA NA FDV-JU
Četrtek, 9. 12. 2010

avtor/ica: Božidar K.

V torek se je na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani odvil že tretji AntiFA seminar v tem šolskem letu. Tokrat je bilo govora o državnem rasizmu, predaval pa je Sandro Mezzadra, politični znanstvenik in teoretik, profesor na Univerzi v Bologni in gostujoči predavatelj na magistrskem programu Politična teorija. Pogovor je vodil Andrej Kurnik s Fakultete za družbene vede.


V torek se je na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani odvil že tretji AntiFA seminar v tem šolskem letu. Tokrat je bilo govora o državnem rasizmu, predaval pa je Sandro Mezzadra, politični znanstvenik in teoretik, profesor na Univerzi v Bologni in gostujoči predavatelj na magistrskem programu Politična teorija. Pogovor je vodil Andrej Kurnik s Fakultete za družbene vede.

Izhodišče decembrskega Antifa seminarja je bilo nedaven izgon Romov iz Francije, dogodek, ki je po mnenju nekaterih spominjal na najtemnejše obdobje pogromov v času nacizma. Predstavnike Evropske unije so pomirila zagotovila predstavnikov Francije, da cilj politike izgonov niso Romi, temveč reveži, ki nimajo zaposlitve in strehe nad glavo.

Profesor Mezzadra je zato osvetlil krizo tako imenovane evropske integracije in na znanem italijanskem primeru pokazal, kako pride do politike izgona, ki se je septembra in oktobra pojavila v Franciji:



Predavatelj je za eno od podpornih točk vzel govor francoskega filozofa Jacquesa Rancičra iz septembra 2010, v katerem je izgon revnih evropskih državljanov povezal s pojmom novega, državnega rasizma. Andrej Kurnik je v navezavi s tem zastavil sledeče vprašanje:



Mezzadra je novi rasizem poimenoval kulturni rasizem in predstavil njegove značilnosti:



Velik problem, ki ga rasistični diskurz implicira, je konstrukt dobrih in slabih stereotipov. Mezzadra je izpostavil problem burke v Franciji, ki že dolgo časa predstavlja muslimanske moške v seksistični luči.



Novi evropski rasizem je pokazal na ranljivost tako francoskega kot nasploh evropskega državljanstva, kjer status državljana ne zagotavlja varnosti in enakosti, ki bi ju moral.



Ko govorimo o rasizmu danes, moramo torej paziti, da pod tem imenom ne mislimo biološkega rasizma prejšnjih stoletij. Novi, kulturni rasizem ne temelji več na večvrednosti ene rase, ampak diskriminatorno politiko opravičuje na podlagi konstruktov, ki jih je izdelal sam. Evropski rasizem je tako v bistvu posledica politične nesposobnosti pri reševanju socialnih problemov. Njegove posledice pa so lahko katastrofalne. Naslednji antiFA seminar, o vzponu skrajne desnice v Evropi, se bo na Fakulteti za družbene vede znova odvil prvi torek v januarju.



Arhiv Spletne strani Radia Študent Ljubljana 89,3 MHz
http://old.radiostudent.si/article.php?sid=25859