Glasba> RŠ koncert

ATOMIC: Theater Tilters Vol. 1 (Jazzland, 2010)
Sreda, 22. 12. 2010

avtor/ica: Maja Matić

Poslušamo prvi del novoizdanih koncertnih seans skandinavskega zvezdniškega kvinteta Atomic, ki se že po preverjeni maniri sprehaja od svobodnih improvizacij do trdnih kompozicij. Z ušesom v Stockholm! (v celoti!)


* Zasedbo Atomic na valovih Radia Študent že kar dobro poznamo, pa naj si bo samo po sebi ali pa po njenih članih, ki jih v naših krajih pogosto gostimo v raznovrstnih skandinavskih formacijah. Basista Ingebrigta Hakerja Flatena smo tako že videli z njegovim kvintetom in denimo v zasedbi The Thing, trobentača Magnusa Brooja smo poslušali tudi v zasedbi Angles, bobnarja Paala Nilsena Lovea ravno tako v the Thing in v raznih zasedbah s Petrom Brötzmannom. Morda smo pri nas manjkrat videli saksofonista Fredrika Ljungkvista in pianista Havarda Wiika, a če ne iz kvinteta Atomic, ju poznamo iz številnih samostojnih projektov.

Pa vendar je že formacija Atomic sama po sebi referenca za vse njene člane. Eksplozivni kvintet doslej ni razočaral še na nobenem domačem koncertu, nič slabši pa niso njihovi albumi. Zasedba se kar pogosto nahaja na odru, zato se zdi izdajanje koncertnih posnetkov kar priročno; na naših valovih smo tako že poslušali Bikini tapes iz leta 2004.

Čez nekaj trenutkov pa bomo poslušali prvi del novoizdanih posnetkov zasedbe Atomic z naslovom Theatre tilters, in sicer gre za posnetek, ki nastal v Stockholmu oktobra 2009. Kot ponavadi so kompozicije avtorska dela saksofonista Fredrika Ljungkvista in pianista Havarda Wiika, hkrati pa jih peterica spretno prepleta v svobodno govorico. V splošnem gre za neko nadaljevanje freejazzovske govorice Ornetta Colemana in bopovskih kompozicij ali, če želite, nadaljevanje free-bopovske dediščine.

Vendar pa zgodba o Atomic verjetno v vsakem primeru presega potrebe po žanrskem profiliranju. Petčlanski kolektiv oblikuje absolutno samosvojo sliko, ki nastaja preko mikrodialogov ali skupinskih monologov, ki uhajajo iz tesno oklepajoče strukture kompozicij. Že takoj ob prvem vtisu tolče ven žmohten svingovski drajv, zaradi katerega bi muziko na prvi posluh pripisali njihovim ameriškim kolegom. Pristnost jazzovskega groova je tista, zaradi katere skandinavci izstopajo na evropski jazzovski sceni. A vendarle to ne pomeni, da so fotokopija ameriškega jazza, ampak kvečjemu to, da uspešno in živo povzemajo nekatere njegove prvine.

Atomic se tako z iskrenim občutkom svobode prepuščajo trenutnim navdihom in se pustijo voditi znotraj prefinjeno krojenih kompozicij. Člani zasedbe so brez težav kos njihovi ritmični in tehnični zahtevnosti, in znotraj njih delujejo presenetljivo sproščeno. Morda je trik švedsko- norveške zvezdniške zasedbe ravno v kombinaciji zapletenih kompozicij, ki črpajo iz evropskega racionalnega duha, s pristno ameriško improvizacijsko sproščenostjo. V rokah energičnih in iskrivih muzičarjev ta kombinacija proizvede brutalno intenzivno in za uho privlačno muziko.

Theatre tilters vol. 1 bi lahko opisali kot skupek spreminjajočih se, pretežno svingovskih gruvov s čudaškimi prijemi, različnimi govoricami članov, ki so vse prej kot tradicionalne, in ki močno neposredno komunicirajo s poslušalcem. V smislu konstantnega grajenja in razkrajanja napetosti so Atomic dramatski mojstri; ravno zato je, poleg dejstva, da so posnetki nastali pred občinstvom, Theatre tilters tudi posrečeno ime.

Ker bomo prihajajočo soboto poslušali še drugi del sklopa Theatre tilters, o njih ta trenutek ne bomo več izgubljali besed.

pripravila Maja Matić



Arhiv Spletne strani Radia Študent Ljubljana 89,3 MHz
http://old.radiostudent.si/article.php?sid=25995