 Politika> OFF Komentar3. 11. 2003
Ponedeljek, 3. 11. 2003
avtor/ica: Erik
Današnji svet čedalje bolj postaja podoben Franciji tik pred veliko revolucijo leta 1789, ko so se iz globočin revščine in obupa dvignile množice zatiranih, ki so potem z meči in lopatami obglavile svoje dotedanje krvnike - predstavnike domače aristokracije. Bili so to radostni dnevi. Kri je z ulic sprala stoletne krivice in ljudje so lahko vsaj za nekaj časa okusili resnično svobodo...
Današnji svet čedalje bolj postaja podoben Franciji tik pred veliko revolucijo leta 1789, ko so se iz globočin revščine in obupa dvignile množice zatiranih, ki so potem z meči in lopatami obglavile svoje dotedanje krvnike - predstavnike domače aristokracije. Bili so to radostni dnevi. Kri je z ulic sprala stoletne krivice in ljudje so lahko vsaj za nekaj časa okusili resnično svobodo.
Danes ne razpolagamo z veliko statističnimi podatki iz časa izpred francoske revolucije, toda malo verjetno je, da je bil prepad med bogatimi in revnimi v Franciji takrat večji, kot je na globalni ravni danes. Najbogatejših 5 odstotkov ljudi na svetu zasluži 114 – krat več kot najrevnejših pet odstotkov. Poleg tega ima 500 najbogatejših ljudi v rokah 1540 milijard dolarjev, kar je enako letnemu prihodku revnejše polovice človeštva, oziroma celotnemu BDP-ju Afrike.
Aristokrati novega svetovnega reda ter njihovi psi čuvaji nas nenehno opozarjajo, da živimo v najboljšem možnem sistemu, ki alternative bojda nima. Če je to res, zakaj tretjina človeštva živi z manj kot dvema dolarjema na dan? Zakaj pol ljudi na tem planetu nima rednega dostopa do pitne vode? Zakaj naftni mogotci lahko kupujejo vojne, v katerih otroci postajajo kolateralna škoda, tuji okupatorji heroji, uporniki proti njim pa teroristi? Zakaj?
Ne iščite odgovorov v sodobni Bastiliji - Guantanamo Bayu, kjer so ljudje zaprti brez obtožnic in sodnih procesov. Ne iščite odgovorov v Haagu, ki ga delno sponzorirajo arabske države, zato na obtožno klop nikoli niso klicali Alije Izatbegoviča, ko je bil ta še živ in zdrav. Ne iščite odgovorov v sovraštvu Osame bin Ladna. Iščite jih v trpljenju staršev 35.000-ih otrok, ki umrejo vsak dan, ker WTO revnejšim državam ne dovoli proizvajanja cenejših otroških zdravil, ker bi to ogrozilo zaslužke farmacevtskih 'megakorporacij'. Tu iščite odgovore.
Nedavna pogajanja WTO – ja v mehiškem Cancunu niso propadla zaradi svojeglavega protestnega odhoda revnih držav na čelu z Brazilijo, temveč zato, ker so jih v odhod iz pogajanj prisilile razvite države s svojo 'mrhovinarsko' in sebično politiko. Poglejmo si stvari pobližje.
Revnejša ko je država, višje tarife mora plačevati za izvažanje svojih proizvodov. ZDA tako nalagajo 1 odstotek tarife na kupno ceno produktov, ki jih uvažajo iz zahodne Evrope, Kanade in Japonske. Za Bangladeš, Kambodžo in Nepal pa veljajo tarife v višini 14 do 15 odstotkov. Tudi ni naključje, da morajo revne države plačevati višje tarife predvsem za tiste izvozne produkte, s katerimi bi sicer imele prednost na svetovnem trgu – to so tekstilni izdelki in poljščine.
Leta 1994 so razvite države revnim obljubile subvencije in drugo ekonomsko pomoč, vkolikor bi revne države svoje domače gospodarske sektorje odprle za tuja vlaganja. Obubožani so svojo besedo držali, bogati pa prelomili. V Cancunu je bila lačnim s strani zahodnih aristokratov spet ponujena ista zaušnica: »Dajte nam svoje tovarne, mi pa vam denarno pomoč. Tokrat pa res!« Predstavniki dežel tretjega sveta niso želeli nastaviti še drugo lice in so zapustili pogajanja – na veliko, čeprav prikrito, veselje razvitih držav.
WTO je mrtev, vrat pa so mu prerezale bogate države. Čeprav skorumpiran in nedemokratičen je bil WTO mesto, kjer so potekala multilateralna pogajanja, in kjer so v teoriji revne države lahko preglasovale razvitejše. Bogati aristokrati se dobro zavedajo svoje premoči nad preostankom človeštva, kar pomeni, da jim za formalna pogajanja z revnimi ni več mar. Multilateralni dogovor o investicijah, ki bi odpravil še zadnje ovire 'svobodni' trgovini in ki znotraj WTO – ja verjetno ne bi bil sprejet, bo tako bržkone bil unilateralno vsiljen s strani najmočnejše skupine svetovnih vladarjev - G8.
Medtem ko vampirski aristokrati vneto sesajo kri svojih podložnikov, je čedalje bolj jasno, da se nezadržno bliža ura sončnega vzhoda. Francosko revolucijo sta izzvali strašno pomanjkanje hrane in finančni zlom domače aristokracije. Zgodovina se nedvomno ponavlja. Tudi razvite države se namreč trenutno soočajo s prevelikimi zunanjimi dolgovi, medtem ko človeštvu zaradi klimatskih sprememb že v prihodnjih nekaj letih grozi splošno stradanje in še večje pomanjkanje pitne vode.
Main stream mediji vam lažejo. Naš planet ne umira, ampak ga ubijajo. In ljudje, ki ga ubijajo, imajo imena in domače naslove. Dan dokončnega obračuna se bliža in ko bo prišel, se bodo jezne množice zopet zbirale pred palačami svojih krvnikov. Kar se danes ne da rešiti z besedami, se bo takrat poračunalo z ognjem, mečem in giljotinami. To bodo spet radostni dnevi. Naj pridejo kmalu!
|
|
Arhiv Spletne strani Radia Študent Ljubljana 89,3 MHz
http://old.radiostudent.si/article.php?sid=2610
|