NEURADNI LIST
Neuradni list Radia Študent je štirinajstdnevnik, v katerem prestrezamo in prežvekujemo osnutke in predloge zakonov, pravilnikov, uredb, javnih naročil in drugih aktov ter dokumentov, ki šele nastajajo po vladnih in ministrskih kuloarjih. Prestreči jih je pomembno pred njihovo potrditvijo na seji vlade, saj je po njihovem pristanku v državnem zboru za vsebinske popravke praviloma prepozno. Naivno bi bilo namreč verjeti, da vsakokratna večinska koalicija svojega dela ne bo opravila skladno z voljo političnih botrov z Gregorčičeve.

Še pred referendumom o Zakonu o malem delu bo vlada obravnavala predlog novega Zakona o štipendiranju, ki ga je minister Svetlik navajal kot enega od nevtralizatorjev morebitnih malusov, ki bi lahko med učečo in delovno populacijo nastali z malim delom. Zakon določa nove vrste štipendij, povečuje dodatek za oddaljenost za upravičence iz krajev, ki so bolj oddaljeni od kraja bivanja, omogoča prejemanje več vrst štipendij hkrati.

Po predlogu novega zakona o štipendiranju se bodo štipendije podeljevale zgolj za dodiplomski študij in ne več za podiplomski študij.

Državna štipendija je namenjena vsem državljanom s statusom dijaka oziroma študenta po 18. letu, ki niso več upravičeni do otroškega dodatka in ne bodo presegali določenega dohodkovnega cenzusa. Tako ne bo več mogoča pridobitev državne štipendije dijakom pred 18. letom starosti, kot to dopušča obstoječi zakon. Pomembna novost je tudi manjše število dodatkov k državni štipendiji, trije bodo: dodatek za uspeh, posebne potrebe in oddaljenost. Osnovni znesek državne štipendije naj bi znašal 120 evrov za dijake in 140 za študente.

Doba prejemanja štipendije je usklajena s trajanjem prve in druge stopnje bolonjskih programov. Štipendist bo imel na voljo dodatno leto prejemanja štipendije za ponavljanje letnika iz zdravstvenih razlogov, starševstva ali drugih utemeljenih razlogov ter dodatno leto za absolventski staž, če bo bodoča zakonodaja s področja visokega šolstva tega sploh še omogočala. Dodatek za uspeh za prvi letnik se ukine in pripada le višjim letnikom.

Vlada ugotavlja, da se je zaradi obstoječih kriterijev zastavljen koncept Zoisovega štipendiranja preoblikoval v nagrajevanje najbolj pridnih in ne nujno dejansko nadarjenih, ki bi z izjemnimi dosežki izkazovali dodano vrednost pridobljenega znanja oziroma potencialov nadarjenosti. Odkrivanje in delo z nadarjenimi v osnovni šoli je pokazalo, da je bilo z obstoječim zakonom smiselno integriranje koncepta v delo osnovnih šol vzpodbudno. Zato ga bodo razširili tudi v srednje šole. Iz ciljnih skupin upravičencev do Zoisove štipendije so izpuščeni športniki; zanje so predvidene ustrezne štipendije s strani Ministrstva za šolstvo in šport. Zoisove štipendije tudi ne predvidevajo dodatkov, saj se štipendije lahko seštevajo, višina osnovne Zoisove štipendije je določena s predlogom zakona. Ta bo znašala 120 evrov za dijake in 140 evrov za študente.

Predlog zakona uvaja tudi novost; štipendije za deficitarne poklice. Njen osnovni namen je vzpostavitev še tesnejšega stika oziroma odziva na potrebe trga dela, zato se tudi ne bodo podeljevale vsako leto, temveč, ko se bo potreba dejansko izkazala v praksi. Pravica do štipendije se bo dodelila za celoten izobraževalni program na posamezni ravni izobraževanja, vendar šele potem, ko bo upravičenec dokazal, da je že neuspešno zaprosil za dodelitev kadrovske štipendije.

Omenjenim bodo družbo delale Kadrovske štipendije v organih državne uprave v znesku najmanj 100 evrov, štipendije za zamejce in Slovence po svetu, težke 150 evrov na mesec, ter Štipendije ad futura za mednarodno mobilnost, katerih namen in višina bosta določena vsako leto posebej.

Neuradni list Radia Študent, letnik 4, številko 8 je podpisal in v nadaljnjo obravnavo poslal Lan. Znova izidemo čez 14 dni.