Pretekli petek je upravno sodišče v Ljubljani podjetju LaFarge Cement v Trbovljah preklicalo okoljsko dovoljenje za sosežig alternativnih goriv. LaFarge je sklep spregledal in konec tedna nemoteno nadaljeval s sežigom odpadnih gum, odpadnih olj in plastičnih smeti, s katerimi dopolnjuje svoje klasično gorivo petrol-koks.

Zaradi brezbrižnosti do sodnih odločitev je aktivistična skupina Eko-krog v ponedeljek pripravila protest pred francosko ambasado. Na njem so ponovno opozorili, da so pogoji za življenje v okolici cementarne neprimerni, saj se s sosežigom odpadkov v ozračje sproščajo strupi, ki vplivajo na zdravje okoliških prebivalcev. Na protestu so opozorili tudi na podpisovanje strateškega partnerstva med Francijo in Slovenijo, ki ga je prav tedaj premier Borut Pahor podpisoval v Elizejski palači. Za začetek prisluhnimo predsedniku naravovarstvene organizacije Eko kroga Urošu Macerlu, ki je problematiko zasavske regije na protestu izpostavil takole:



Zasavska regija je že dalj časa izpostavljena težki industriji, zato poslušajmo, kaj je o izpostavljenosti lokalnega prebivalstva povedal upokojeni zdravnik Rudi Zupan, ki je bil zaposlen v zdravstvenem domu Trbovlje:



Problem metodologije pri meritvah izpustov je izpostavila Metka Medvešek, biologinja, ki je sicer tudi aktivistka naravovarstvene organizacije Eko-krog:



Poklicali smo na Inštitut za Varstvo okolja pri Zdravstvenem zavodu Maribor, ki je uraden nadzornik okoljskih emisij podjetja LaFarge cement. Direktorja Emila Žerjala smo vprašali, kakšna je njihova metodologija v primeru Lafarge in kako komentirajo navedbe okoljevarstvenikov, da Lafarge pred obiski inšpektorjev zmanjša svoje emisije:



Nadaljujmo na Agenciji Republike Slovenije za okolje, kjer smo namestnico direktorja Adrijano Viler Kovačič vprašali, na podlagi katerega okoljskega dovoljenja sme Lafarge obratovati:



Korporacija LaFarge zagotovo ni majhen igralec, proizvodnja gradbenih materialov je med bolj dobičkonosnimi dejavnostmi, saj živimo v obdobju, v katerem niti hrana niti nafta ne dohajata povpraševanja po betonu in gradbenih materialih. Zato ima francoska skupina LaFarge kot vodilna svetovna korporacija v tej dejavnosti tudi vse bolj prepoznavno mesto na svetovnem trgu. Po svetu ima skoraj dva tisoč podružnic, ki so prisotne v več kot oseminsedemdesetih državah sveta.

Uroša Macerla smo vprašali, ali se je zaradi svojega aktivizma soočil s kakšnimi pritiski:



Zaradi globalne prisotnosti se korporacija rada pohvali s svojo okoljsko osveščenostjo. Odlično sodelujejo z nevladno ustanovo World Wildlife Foundation, ki se ukvarja z varovanjem ogroženih živalskih vrst, na vprašanja energetske krize pa se odzivajo z zmanjšano uporabo fosilnih goriv, kar dosegajo s sosežigom odpadkov. Njihove uradne publikacije takšno reciklažo odpadkov označujejo za ekološko, saj s tem prispevajo k manjšanju odpadkov na deponijah, kjer bi se razkrajali več let. Pri tem se sklicujejo na evropsko zakonodajo, ki alternativna goriva ne le dovoljuje, ampak jih celo spodbuja, saj naj bi bilo zaradi visokih temperatur zgorevanje popolno, vplivi na okolje pa minimalni. Sosežig odpadkov v cementarnah pa naj bi pomembno vplival tudi na zmanjševanje potreb po novih sežigalnicah odpadkov.

Želeli smo slišati tudi stališče podjetja Lafarge, vendar se ni odzvalo na naše pozive. Izjavo za medije so podali le v primeru fizičnega napada, ki je bil ta teden domnevno usmerjen proti njihovim zaposlenim. Naj povzamemo, da je bilo v upravno poslopje podjetja domnevno s strelnim orožjem izstreljenih več krogel, ki so na oknih pustila luknje. Napad se je zgodil v nočnih urah, nanj pa se je takoj odzval direktor za centralno Evropo pri podjetju Lafarge Strabag Denis Berthon, ki je napovedal, da bo podjetje storilo vse za zaščito svojih zaposlenih, dejavnost Eko-kroga pa je označil kot sovražni govor. Zato smo za komentar teh očitkov še enkrat prosili Macerla:



V medijih se ustvarja javno mnenje, da je inšpektor posredoval šele po medijskemu pritisku, sploh pa po incidentu z domnevno strelnim orožjem. Kovačičevo iz Agencije Republike Slovenije za okolje smo vprašali, ali se sosežiganje ne bi dalo ustaviti že s telefonskim klicem po odvzetem okoljskem dovoljenju:



Ustvarjalna ekologija pa očitno ni le domena slovenske podružnice korporacije LaFarge. Podoben koncept sosežiganja odpadkov so namreč predlagali tudi v kanadski deželi Ontario, kjer pa so naleteli na prav tako angažiran aktivizem lokalnih okoljevarstvenih skupin, ki je imel pri lokalnih oblasteh tudi več uspeha. Govorili smo z Markom Mattsonom, direktorjem organizacije Lake Ontario Waterkeeper:

Oddaja v celoti!

Kultivirala sta Luka T. in Luka P.