Oddaja v celoti:

Po koledarski se Sloveniji to nedeljo obeta tudi začetek tako imenovane referendumske pomladi. Domači volilni upravičenci bodo, še preden bodo odločali o pokojninski reformi in morda tudi o zakonu o delu na črno in zakonu o arhivih, potrjevali zakon o malem delu. Zakon, ki ga je državni zbor sprejel novembra lani in s katerim vlada anomalije na trgu študentskega dela rešuje z novo obliko dela, v kateri ob študentih združuje še brezposelne in upokojence.

Ali gre - kot pravijo na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve - za glasovanje o zakonu, ki je del širšega urejanja trga dela? Govori vodja sektorja za programe zaposlovanja na ministrstvu za delo in eden od avtorjev zakona o malem delu Zoran Kotolenko:



Zakon je že med pripravo naletel na nasprotovanje študentskih organizacij in sindikatov, ki se je zaostrilo ob doslednem vladnem ignoriranju predlogov študentov in še zlasti po tem, ko sta resorni minister Ivan Svetlik in premier Borut Pahor ugotovila, da je dialog s socialnimi partnerji izčrpan in da gre zakon „naprej“ brez njih. Študentom in sindikatom je preostal le še nedeljski referendum.

Študenti, na čelu s krovno Študentsko organizacijo Slovenije, že od začetka priznavajo anomalije, ki jih na trgu dela predstavlja študentsko delo, toda na drugi strani zavračajo uvajanje nove oblike dela, ki združuje tri tako različne skupine, kot so študenti, brezposelni in upokojenci. Govori vršilec dolžnosti predsednika Študentske organizacije Slovenije Rok Primožič.



Da malo delo ne bo rešilo problema nezaposljivosti mladih, ki ima največkrat za posledico podaljšanje študija in preživljanje z delom prek študentskega servisa, se strinja tudi predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič:



Na ministrstvu za delo si s kvazi-regulacijo študentskega trga dela prizadevajo študente vrniti za knjige, njihovo izobraževanje pa naj bi pomagal gmotno premostiti povečan obseg štipendij. Toda teh, kot ugotavlja Rok Primožič iz študentske organizacije, ne bo dovolj, povrhu vsega pa se v povečanem obsegu štipendij skriva tudi temnejša plat.



Da je zakon o malem delu neustrezna rešitev nepravilnosti na trgu dela, so odločni tudi pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije, ki ob tem izražajo upravičeno bojazen, da bodo z malim delom na trgu povečali obseg negotovih oblik zaposlitve. Dušan Semolič.



Na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve tovrstne bojazni zavračajo in zagotavljajo, da jih bodo preprečile kvote. Omejitev števila delovnih ur tako imenovanega malega dela namreč velja tako za delojemalce kot delodajalce. Zakon določa, da lahko podjetja ponudijo le določeno število ur malega dela glede na število zaposlenih. Razpon je velik: od 180 do 2880 ur malega dela na mesec. Vodja sektorja za programe zaposlovanja na ministrstvu za delo Zoran Kotolenko.



Kotolenkovim odločnim zagotovitvam, da bodo kvote ostale in so bistveni del zakona, ki preprečuje zlorabe, pa nasprotniki očitno ne verjamejo. Dušan Semolič spomni, da so takšne obljube o večnih kvotah slišali tudi delavci v Nemčiji, kjer že dlje časa poznajo obliko malega dela, pa so jih kasneje pod vplivom kapitala ukinili.



Marko Funkl, predstavnik Gibanja za dostojno delo in socialno družbo, pri vprašanju kvot in njihovem spreminjanju opozarja na pomen skupine na ministrstvu, ki bo spremljala potek zakona. Ta je po njegovem izrazito politična, v njej pa ni predstavnikov sindikatov in študentov.



Nasprotniki zakona, tako sindikati in študentje kot ekonomski strokovnjaki, opozarjajo na ključnost nadzora. Ta je že pri študentskem delu zelo šepal, pri malem delu, kjer bo potencialno zaposlenih celo dva in polkrat več, pa čaka inšpektorje še težje delo. Marko Funkl iz Gibanja za dostojno delo.



Nasprotno je avtor zakona o malem delu Zoran Kotolenko prepričan, da zakon prinaša boljšo pravno podlago za nadzor, ob tem pa omenja tudi povečano število inšpektorjev.



Zadnja merjenja javnega mnenja pred referendumom vladi niso najbolj naklonjena, saj zakon podpira v povprečju le slaba tretjina vprašanih. Toda predlagateljev to ne skrbi ali kot pravi Zoran Kotolenko z ministrstva za delo, vse je odvisno od volilne udeležbe.



Udeležba bo ključna tudi za študente, ki upajo na jasen „NE“ zakonu. Med nasprotniki je veliko mladih, ti pa praviloma ne hodijo radi na volišča. Toda po besedah Roka Primožiča pri Študentski organizaciji Slovenije študentom zaupajo in verjamejo, da bodo glasovali o zanje tako ključnem vprašanju.



Optimistični so tudi pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije, kjer pa poudarjajo, da morebitna zavrnitev zakona zanje ne predstavlja konca. Še več, upajo, da bo padec še drugega referenduma te vlade zapored spremenil miselnost njenih predstavnikov in bodo socialne partnerje začeli jemati resneje.