OFF NAPOVEDNIK

Sporočamo žalostno novico za vse, ki nestrpno pričakujejo tako imenovano tretjo svetovno vojno ali pa vsaj obsežen vojaški spopad med ogromnima silama, kot sta Združene države Amerike in Kitajska. Žal ameriška mornarica sporoča, da je v letošnjem letu kitajska mornarica nekoliko manj agresivna v morjih azijsko-pacifiške regije. Ameriški admiral Robert Willard je šel tako daleč, da je označil razvoj dogodkov za pozitivnega. Razlog za navidezno pomiritev kitajskih apetitov vidi Willard v ostrih odzivih ameriških oblasti na kitajska dejanja v regiji.

Kitajska je že desetletje nazaj od Ukrajine kupila staro sovjetsko letalonosilko, ki jo sedaj intenzivno predeluje in bo, ko bo nared, nekoliko spremenila razmerje moči v omenjenih vodah, čeprav jih imajo Američani tam razporejenih kar pet. Ena stvar je spopad v Libiji, malce bolj dinamična sta bila konflikta v Iraku in Afganistanu, a krvoločni adrenalinski đankiji upravičeno zahtevajo ultimativni resničnostni šov. Kaj je namreč bolj vznemirljivega od misli na boj Američana s Kitajcem prsa na prsa? Poleg tega pa bi davkoplačevalce obeh velesil navsezadnje pomirilo, ko bi videli, da so vse te milijarde javnega denarja, ki se stekajo v vojaške proračune, naposled služile temu, čemur so namenjene.

Berete OFF Program Radia Študent, ki je mimogrede izjemno slab v igri Rizik.

OFF PROGRAM

Egiptovski generalni tožilec je odredil 15-dnevno pridržanje nekdanjega dolgoletnega predsednika Hosnija Mubaraka zaradi preiskave o korupciji in zlorabi oblasti. Polega Hosnija sta pridržana tudi dva njegova sinova, Ala in Gamal. Slednji, po poklicu investicijski bankir, je bil pred prevratom najverjetnejši naslednik svojega očeta. Mubaraka so zasliševali že včeraj, a so ga prepeljali v bolnišnico, saj se je pritožil, da ima težave s srcem, čeprav naj bi bil po nekaterih podatkih sposoben nadaljevati z zaslišanjem. Potem ko je februarja odstopil s položaja predsednika, je Mubarak pobegnil v svojo vilo v letovišču Šarm al Šejk. Njemu in njegovi družini so prepovedali oditi iz države, njihova sredstva pa so zamrznjena. Danes zjutraj sta bila sicer zaslišana njegova sinova, ki sta osumljena vpletenosti v načrtovanje napadov na demonstrante v času revolucije.

V Katarju se je pričelo srečanje mednarodnih delegatov na temo konflikta v Libiji. To je prvo sodelovanje upornikov na visoki diplomatski ravni, srečali pa so se tudi s koncem marca v Londonu ustanovljeno kontaktno skupino za Libijo. To skupino sestavljajo evropske države, Združene države Amerike, nekatere zaveznice z Bližnjega vzhoda, kot Katar in več mednarodnih organizacij. Francoski in britanski zunanji minister sta pred vrhom dejala, da bi moral biti NATO še bolj aktiven v Libiji, a ta zveza trdi, da svoje delo opravlja izredno dobro.

Nameni vrha v Katarju so trije. Najprej, večanje pritiska na Gadafija, naj odide s položaja. Francija in Britanija si želita to zahtevo jasno zapisano v kakšnem dokumentu vrha, saj je bilo na sestanku v Londonu konec marca rečeno zgolj, da je Gadafi izgubil legitimnost. Prav tako naj bi sestanek v Katarju služil kot opogumljanje libijske opozicije, kot tretje pa naj bi se preučila možnost ustanovitve sklada, kamor bi države donatorke vplačevale sredstva za podporo osnovnim storitvam v mestih, ki jih nadzorujejo uporniki.

Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je pred srečanjem skupine BRICS, ki jo sestavljajo Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska in Južna Afrika, in bo potekalo na jugu Kitajske, ocenil situacijo v Libiji kot izven nadzora. Medvedjev za to krivi tako NATO kot Gadafija in upornike. Uveljavitev prepovedi letov nad Libijo se je po njegovem izrodila v konkretno vojaško akcijo, a brez konkretnih rezultatov. Ruski predsednik je še opozoril na, po njegovem, povsem realno možnost, da Libija razpade na več malih držav, ki bi imele bodisi marionetne vlade, bodisi bi imele brezvladje ali bi jih vodili ekstremisti. Naj dodamo, da se je Rusija, čeprav ima pravico do veta v Varnostnem svetu, marca zgolj vzdržala glasovanja o resoluciji, ki je odprla vrata vojaškemu posegu v Libiji.

V Belorusiji so aretirali dve osebi, ki ju sumijo vpletenosti v ponedeljkov napad na postaji podzemne železnice v glavnem mestu Minsk, v katerem je umrlo 12 ljudi, ranjenih pa je bilo okoli 200. Včeraj je vodja beloruske obveščevalne službe Vadim Zajcev sporočil, da oblasti kot glavnega osumljenca za napad iščejo 27-letnega mladeniča neslovanskega videza, kot se je izrazil. Namestnik generalnega tožilca Andrej Šved pa je izjavil, da naj bi pridobili že prva priznanja, in dodal, da lahko z veliko gotovostjo zatrdi, da je eden od pridržanih tudi dejanski storilec. Ni sicer­ popolnoma jasno, zakaj je do napada prišlo, saj ga poznavalci razmer v Belorusiji težko povezujejo tako z notranjo situacijo v državi kot njeno zunanjo politiko.

Po dveletni preiskavi Evropske komisije je korporaciji Unilever in Proctor & Gamble doletela kazen v višini 315 milijonov evrov zaradi kartelnega dogovarjanja cen pralnih praškov v osmih evropskih državah. Na to je komisijo opozorilo konkurenčno podjetje Henkel. Kazni sta bili znižani za deset odstotkov potem, ko sta obe korporaciji kartelno dogovarjanje priznali. Komisija je preiskovala tudi Henkel, a se je to podjetje zaradi sodelovanja kazni izognilo.

Vlada po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za notranje zadeve Damjana Laha išče dodatne kapacitete za nastanitev morebitnih beguncev iz Severne Afrike. V azilnem domu je namreč prostora za dvesto ljudi, v centru za tujce pa za 230. Slovenija je sicer že sprejela osem beguncev z Malte, a jih bo morala več, če bo v uniji sprožen tako imenovan solidarnostni mehanizem. To se za zdaj še ni zgodilo. Lah je izpostavil razliko med begunci. Eni so tisti, ki prosijo za mednarodno zaščito in so v glavnem prišli na Malto, ostali pa so po njegovem mnenju ekonomski migranti, katerih končni cilj je najpogosteje Francija.

Sindikati imajo do tega petka čas za zbiranje potrebnih podpisov za razpis referenduma o pokojninski reformi, a so jih že do 12. januarja zbrali več kot 42.000, kar je za razpis dovolj. Iz Zveze svobodnih sindikatov so sporočili, da bodo podpise državnemu zboru predali v četrtek, 21. aprila, rok za vložitev pa je dan kasneje. Ali se lahko v tem tednu zgodi še kaj takšnega, kar bi preprečilo razpis referenduma, smo vprašali predsednika Zveze svobodnih sindikatov Dušana Semoliča:

Glavni inšpektor za delo Borut Brezovar je na jutranji novinarski konferenci zavrnil navedbe Komisije za preprečevanje korupcije. Ta je ugotovila sume kršitve dolžnega ravnanja in nasprotja interesov v Brezovarjevem ravnanju. Brezovar je dejal, da ne namerava odstopiti, če ga minister za delo Ivan Svetlik ne bo odstavil, saj za to ne vidi nobenega razloga. Komisija mu je očitala sklenitev svetovalne pogodbe za predavanja na področju varstva pri delu in delovnega prava, a Brezovar to zanika in pravi, da je predavanja opravljal preko avtorskih in podjemnih pogodb. Komisija po njegovem mnenju tudi ni usposobljena za presojo delovnopravne zakonodaje in dodaja, da je tematiko obravnavala izredno lahkotno in populistično.

Ob sedemnajsti uri organizira Slovensko društvo za mednarodne odnose predavanje analitika Stanleya Sloana o libijskem konfliktu in odnosih med Natom in Evropsko unijo. Povejmo, da je Sloan, sodeč po informacijah na spletu, služil v ameriški vojski, natančneje v letalstvu, od leta 1967 pa je delal tudi za CIO. Kaj lahko pričakujemo od predavanja in kdo je Sloan, nam je delno povedal Jožef Kunič, predsednik Slovenskega društva za mednarodne odnose, ki Sloanovega dela za ameriško obveščevalno službo ni želel komentirati: