Politika> Kultivator

O LIKVIDACIJI AMERIŠKEGA SOVRAŽNIKA ŠTEVILKA ENA
Petek, 6. 5. 2011

avtor/ica: Luka T in Luka P

Uboj bin Ladna globoko v notranjosti Pakistana s strani ameriških sil tako sproža več vprašanj. Pojavlja se pomanjkanje kakršnihkoli dokazov o tem, da je ubiti res bin Laden. Vprašljiva je legalnost same operacije, pa tudi če bi bila akcija res zakonita, je tu še vedno vprašanje uboja neoboroženega osumljenca, ki bi ga bilo po vseh pravnih standardih, na katere se Zahod tako rad sklicuje, treba pripeljati pred sodišče.

Oddaja v celoti:

V začetku tega tedna je svet obšla novica, ki jo je z velikim zadovoljstvom sporočil ameriški predsednik Barack Obama. Pripadniki ameriške elitne mornariške enote, Navy SEAL-s, naj bi likvidirali ameriškega in po njihovem tudi vsesvetovnega sovražnika številka ena. Operacija Geronimo je trajala vsega oseminštirideset minut, izpeljalo pa jo je štiriindvajset pripadnikov omenjene vojaške enote in eden nemški oziroma belgijski ovčar s titanovimi zobmi. Po prvotnih izjavah ameriške administracije naj bi bila operacija uboja vodje Al Kaide Osame bin Ladna izpeljana v sodelovanju s pakistanskimi oblastmi v Islamabadu, kar je bilo še isti dan zanikano tako z ameriške kot pakistanske strani. Poslušajmo izseke iz Obamovega govora, v katerem je svet seznanil s smrtjo Osamo bin Ladna.



Z Obamo se lahko popolnoma strinjamo le v delu njegovega televizijskega nagovora, ko pove, da lahko Združene države za dosego svojih zadanih ciljev storijo, karkoli si zamislijo. A ne v smislu legitmnosti, temveč zgolj njihovih operativnih in političnih zmožnosti.

Omenimo, da so se informacije o bin Ladnovi smrti in okoliščine njegovega uboja, ki so prihajale s strani ameriške politike, iz dneva v dan spreminjale. Po prvih podatkih naj bi bin Laden iz okna svoje spalnice streljal na ameriške enote, ko pa so te vdrle v njegovo spalnico, je uporabil ženo za živi ščit, zato naj bi ta padla pod streli. Poslušajmo kasnejšo izjavo tiskovnega predstavnika predsednika Obame Jaya Carneya o okoliščinah bin Ladnove smrti, ki se bistveno razlikuje od prvih:



V kasnejšem pričanju bin Ladnove hčerke so tega zajeli živega in ga celo vklenili, šele nato pa usmrtili. Zato smo Iztoka Prezlja, strokovnjaka za obramboslovje s Fakultete za družbene vede , vprašali, ali bi se lahko bin Ladnov uboj interpretiral kot atentat:



Že isti dan so pakistanske oblasti demantirale prvotno trditev, da naj bi bila ameriška operacija izvedena z vednostjo Islamabada. Mirjam Škrk, vodja Inštituta za mednarodno pravo in mednarodne odnose na Pravni fakulteti v Ljubljani, je pojasnila, kateri mednarodni sporazumi so bili s to operacijo kršeni, če upoštevamo dejstvo, da pakistanske oblasti niso bile seznanjene z operacijo:



V ameriški akciji je torej prišlo do grobega kršenja pakistanske suverenosti. Primoža Šterbenca, sociologa in politologa ter poznavalca dogajanj v islamskem svetu, smo zato prosili, naj nam pojasni, v kakšen položaj je ta država prisiljena zaradi svojeglave zunanje politike Združenih držav.



Kakšen pomen Američani dajejo pakistanski državi in ali je bil njihov namen resnično stabilizirati regijo? Šterbenc odgovarja:



Škrkovo s Pravne fakultete smo vprašali, kako se lahko Pakistan v okvirih mednarodnega prava odzove na tovrstne unilateralne posege v svojo suverenost:



Ob tem pa se ne odpira le vprašanje suverenosti neke države, ampak tudi civilizacijske norme celotne zahodne kulture. Glede na to, da zahodna tradicija pravne države predpostavlja, da mora biti vsakemu osumljencu krivda dokazana na sodišču ob predložitvi dokazov, smo Škrkovo vprašali, ali ni v tem primeru prišlo do očitne kršitve pravnega reda:



Uboj bin Ladna globoko v notranjosti Pakistana s strani ameriških sil tako sproža več vprašanj. Pustimo zaenkrat ob strani pomanjkanje kakršnihkoli dokazov o tem, da ubiti res bin Laden. Ni fotografij, ni objavljenih izsledkov DNK-analize, ki je bila, mimogrede, očitno opravljena neverjetno hitro, kontradiktorne izjave vseh vpletenih pa dvome o tem le podžigajo. Drugo vprašanje je legalnost same operacije, ki jo kot zakonito lahko z resnim izrazom na licu zagovarja res le predstavnik ameriške administracije, kot je recimo pravosodni minister Eric Holder. Pa tudi če bi bila akcija res zakonita, je tu še vedno vprašanje uboja neoboroženega osumljenca, ki bi ga bilo po vseh pravnih standardih, na katere se Zahod tako rad sklicuje, treba pripeljati pred sodišče. Seveda pa pri celi zgodbi ne smemo pozabiti niti na vprašanje zavezništva Pakistana in Združenih držav Amerike. Uboj Osame bin Ladna, če je ubiti res on, tako odpira več problemov, kot jih zapira.


Kultivirala sta Luka Tetičkovič in Luka Počivalšek.



Arhiv Spletne strani Radia Študent Ljubljana 89,3 MHz
http://old.radiostudent.si/article.php?sid=27676