OFF NAPOVEDNIK

Že desetletja je jasno, da je bil Ronald Reagan kot predsednik Združenih držav zgolj lutka v rokah kapitala, natančneje oboroževalsko industrijskega kompleksa. A vsi njegovi govori in nebuloze o pravičnosti Amerike in zlobi Sovjetske zveze, da o njegovih idejah o ekonomiji ne govorimo, očitno niso bili dovolj, da se ga končno razkrinka kot marginalnega lika v ameriški predsedniški zgodovini, ko govorimo o osebnih kompetencah. To je sedaj uspelo Janezu Janši s tem, ko je bil eden od govornikov ob stoti obletnici Reaganovega rojstva v Washingtonu.

Janša je med drugim izpostavil vlogo in zasluge Ronalda za končanje hladne vojne in padec komunističnih režimov v Evropi. Janša je dejal, citiramo: "Predsednik Reagan in Janez Pavel II. sta med najbolj zaslužnimi za ponovno združitev Evrope", konec citata. Radi bi napisali, da ni znano, ali si je Janez Janša štel povabilo na tak dogodek v čast ali ne, a stvar je žal jasna. Edino, česar ne vemo, je to, kolikokrat je Janša v govoru omenil Teritorialno obrambo, sile kontinuitete in tranzicijsko levico.

Berete anti-Reaganov OFF Program Radia Študent.

OFF PROGRAM

Egiptu in Tuniziji se ne obeta nič dobrega. Svetovna banka je namreč obljubila kredite za obe državi v višini 6 milijard dolarjev. Egipt, ki bo prejel 4,5 milijarde v dveh letih, se pogovarja tudi z Mednarodnim denarnim skladom, obe državi pa sta že prosili Evropsko banko za obnovo in razvoj za finančno pomoč. Ta sredstva seveda niso pomoč, temveč investicija. Robert Zoellick, predsednik Svetovne banke, je tako povedal, da so pogoj za kredite, kot se je izrazil, resnične reforme v smeri modernizacije gospodarstva. Katar je napovedal investicije v Egiptu v višini 10 milijard dolarjev, Združene države bodo oprostile egiptovski dolg v višini ene milijarde, Savdska Arabija pa je ponudila paket pomoči v višini štirih milijard.

Medtem ko se Egipt in Tunizija soočata s postrevolucionarnimi finančnimi težavami, pa v Jemnu še vedno potekajo boji med vladnimi silami in privrženci vodje jemenske opozicije Šejka Sadika al Ahmarja. Slednji naj bi ponoči zavzeli sedež jemenske državne tiskovne agencije, zasedli so tudi sedež državnega letalskega prevoznika Yemenia, naslednje v vrsti pa naj bi bilo poslopje notranjega ministrstva. Jemenski predsednik Ali Abdulah Saleh je sicer zavrnil načrt za rešitev krize, ki so ga pripravile Zalivske države, in opozoril, da lahko pride v Jemnu do državljanske vojne.

Nato nadaljuje napade na Libijo. Najmanj pet eksplozij je ponoči streslo glavno mesto Tripolis, letala pa so že drugo noč zapored odvrgla bombe na kompleks Bab al-Azizija, kjer naj bi se zadrževal Moamer Gadafi. Nato napade na ta predel mesta opravičuje, češ da ga Gadafi uporablja kot bazo za vojake in vozila, ki napadajo civiliste, libijske oblasti pa trdijo, da želi Nato ubiti Gadafija. V Natovih napadih naj bi bila uničena tudi telefonska napeljava v mestu Zlaiten. Medtem predstavniki Nata ponavljajo, da so na pravi poti in da je libijska vojska v defenzivi. Francija je napovedala razširitev delovanja s helikopterji, o tem pa razmišlja tudi Velika Britanija. Na drugi strani je ruski zunanji minister Sergej Lavrov ponovno dejal, da napadi na Libijo presegajo resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov in da povzročajo zgolj več trpljenja med civilisti.

Čeprav naj bi imeli glavno vlogo v napadih na Libijo Francija in Velika Britanija, so aktivne tudi Združene države. Ne glede na resolucijo Varnostnega sveta pa predsednik Barack Obama, kot kaže, krši domačo zakonodajo, natančneje Resolucijo o vojnih pooblastilih oziroma War Powers Resolution. Ta zakon je bil sprejet po umiku iz Vietnama, določa pa, da se morajo vse vojaške aktivnosti, ki jih ne odobri Kongres, zaključiti v roku 60 dni. Kot vemo, Obama za ameriško vojaško akcijo proti Libiji ni zaprosil za odobritev Kongresa, prejšnji petek pa se je omenjeni rok iztekel. Pravniki Bele hiše zdaj mrzlično iščejo način, kako naj Amerika nadaljuje napade, ne da bi kršila ameriško zakonodajo.

Venezuelska vlada se je odzvala na uvedbo ameriških sankcij proti venezuelskemu državnemu naftnemu podjetju Petroleos de Venezuela zaradi poslovanja z Iranom. Venezuelski zunanji minister Nicolas Maduro je tako sankcije označil za imperialistično agresijo. Venezuela je sicer ena od večjih dobaviteljic surove nafte v Združene države Amerike, saj kar 45 odstotkov svoje surove nafte izvozi prav v to državo. A sankcije naj na dobavo nafte v Združene države ne bi vplivale, saj ne zajemajo hčerinskega podjetja venezuelskega državnega podjetja Citgo, ki deluje v ZDA. Venezuela se sicer trudi razpršiti izvoz nafte in skuša povečati dobavo na Kitajsko.

Francoska finančna ministrica Christine Lagarde je naznanila, da se bo potegovala za mesto direktorice Mednarodnega denarnega sklada. Podporo sta ji namreč obljubili tako Nemčija kot Velika Britanija, podprla pa naj bi jo tudi Kitajska. Lagardova je na današnji tiskovni konferenci sicer med drugim povedala tudi, da bo v mesto vložila vse svoje izkušnje kot ženska. Tako kot bivši direktor Mednarodnega denarnega sklada Dominique Strauss-Kahn pa ima tudi Lagardova težave z zakonom. Leta 2008 naj bi tako obšla pravosodni sistem in poskrbela za sprejetje poravnave s francoskim poslovnežem in nekdanjim ministrom Bernardom Tapiejem, sredi junija pa naj bi bilo znano, ali se bo morala zaradi tega zagovarjati na sodišču. Tako imenovane države BRICS, torej Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska in Južnoafriška republika, so se v skupni izjavi uprle nenapisanemu pravilu, da sklad vedno vodi Evropejec, Svetovno banko pa Američan. Kljub temu, kot smo že zapisali, bo Kitajska morda vendarle podprla Lagardovo.

Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj OECD trdi, da je pokojninska reforma kritična za zagotavljanje dolgoročne vzdržnosti slovenskih javnih financ. Poleg tega OECD poziva tudi k reformam trga dela z namenom krepitve konkurenčnosti, rast plač pa bi morala biti vezana na delovno produktivnost na srednji rok. OECD, ki se sicer ni strinjala z višanjem minimalne plače, ki je mimogrede še vedno pod pragom tveganja revščine, napoveduje Sloveniji letos 1,8-odstotno gospodarsko rast, v naslednjem letu pa naj bi bila rast 2,6-odstotna.

Mednarodna ustanova - fundacija za razminiranje in pomoč žrtvam min ITF v Ljubljani gosti konferenco in delavnice na temo regionalnega pristopa k uničevanju viškov streliva in orožja. Namen in potek konference, ki sicer poteka vsakih šest mesecev, je obrazložil direktor ITF Dorijan Maršič:

Maršiča smo vprašali, kako komentira ambivalentnost Združenih držav Amerike, ki po eni strani podpirajo takšne konference in napore, po drugi pa so same v veliki meri odgovorne za ustvarjanje novih območij, ki jih bo potrebno počistiti zaradi uporabe orožja, kot so recimo kasetne bombe ali bombe z osiromašenim uranom:

V soboto se bo z otvoritvijo Dneva družin ob 11. uri pred Cafejem Open v Prulah začel teden Parade ponosa, ki bo letos potekala pod geslom "Še vedno čakamo". Geslo povzemajo po lanskem "Dovolj je čakanja", saj se v Sloveniji še vedno ni sprejela primerna zakonodaja, ki bi urejala status istospolnih skupnosti. Hkrati družinski zakonik služi kot poligon za nestrpen diskurz, sovražni govor pa je še vedno zavit v celofan svobode govora. Homoseksualni aktivisti in aktivistke bodo spet opozarjali, da so še vedno prisotni in diskriminirani v družbi, ki jih skuša označiti za nenaravne, jih medikalizirati in potisniti v neenakopraven položaj. Ob tem so ves čas tudi tarče homofobnih napadov kot pred nekaj tedni v Ljubljani napaden in huje fizično poškodovan italijanski aktivist za pravice homoseksualcev Antonio Parisi. Razloge za izbiro gesla je povzela Petra Salaj, predsednica društva Parada ponosa:

Več informacij o prireditvah v tednu Parade ponosa najdete na spletni strani www.ljubljanapride.org.