Od zagrebškega festivala fantastike do delavnice Poslušaj Ponedeljek, 27. 6. 2011 avtor/ica: Jelena in Andrej
V tokratni Temni zvezdi boste slišali intervju s Stjepanom Hundićem, umetniškim vodjo festivala fantastičnega filma v Zagrebu. Ta festival se predstavlja kot nulta edicija v obsegu večjega festivala leta 2012, ki pa bo predstavljen kot prvi. Poleg Grossmana, varaždinskega Trash festivala in FSFF-ja, če omenim samo nekatere, je to zanimiva popestritev žanrskega udejstvovanja. Pred tem pa nekaj besed o delavnici Poslušaj, ki se je ravno te dni z nastopom v Gledališču Glej tudi zaključila.
V celoti!
Posnetek oddaje:
Seveda se pomena glasbe v filmu ne da povzeti v desetih minutah, a bomo nocoj poskusili razčleniti vsaj nekatere bistvene glavne značilnosti tega izraznega sredstva. Da filmska glasba ni samo sredstvo proti poslušanju kruljenja želodcev in ubijanje tišine v kinodvoranah, temveč tudi pomemben segment filmske pripovedi, se najbolje pokaže v nemih filmih. Filmska teorija razmeroma redko omenja slušni segment filma in tako zanemarja enega pomembnejših orodij za ustvarjanje nejezikovnih prvin. Kot je to zapisal Munch, glasba v filmu deluje kot emulgator, s katerim lahko razvijemo določena čustva in jih spreminjamo. Uporabljamo jo lahko za povezovanje notranjega in zunanjega dogajanja na manj ekspliciten način, kot to lahko stori kamera.
Da se tudi pri nas vse bolj zavedamo vloge glasbe v filmu, se je izkazalo, ko je gledališče Glej pozvalo k vpisu na izobraževalni program ustvarjanja glasbe za film in gledališče, saj je bil odziv velik. S tem je Glej opozoril na potrebo po izobraževanju na področju, s katerim se v Sloveniji le redko ukvarjajo izobraževalne ustanove. Od udeležencev so organizatorji pričakovali izkušnje in izobrazbo s področja glasbe, kar se je tekom delavnice izkazalo za nujo. Delavnico z naslovom Poslušaj z nekaj manj kot 20 udeleženci je vodil priznani slovenski večstranski glasbeni ustvarjalec, v prvi vrsti pa skladatelj glasbe za film in gledališče Mitja Vrhovnik Smrekar. Ta ima za seboj obširen opus filmske in gledališke glasbe, izpostavimo nekatere filme domače produkcije, kot so Jebiga, Gremo mi po svoje, Na planincah, in predstave Amado mio, Macbeth, Ojdip v Korintu in Smrt trgovskega potnika. Projekt Poslušaj je pod okriljem Gleja organizirala in koordinirala (med drugim tudi) kantavtorica Katarina Avbar.
Po uvodnem teoretskem vikendu se je začelo ustvarjanje glasbe za prvi pravi vampirski film, za film Nosferatu iz leta 1922 v režiji Friedricha Wilhelma Murnaua. Po začetnem spottingu oz. razdelitvi filma na posamezne samostojne enote, sekvence in prizore – ki se je že kot tako izkazalo za precej zahtevno delo, saj se občutenje določenih delov kot samostojnih enot lahko razlikuje z vsakim gledanjem – je sledilo improviziranje na izbrani prizor, ki se je skupini ustvarjalcev zdel najprimernejši za izhodišče. To je imelo funkcijo spoznavanja soudeležencev v glasbenem smislu, vsak od njih pa je tako tudi poiskal svoje mesto znotraj skupine.
S kopičenjem glasbenega materiala za film Nosferatu se je po nekaj vikendih snemanja razkrila zahtevnost priprave glasbe za uro in pol dolg celovečerni film. Konstantno menjavanje ekipe je pripomoglo k različnim ustvarjalnim pogledom, s čimer se je ob koncu dela potrdilo, da je linija med mnogoterostjo idej in kaosom tanka. Ključna vprašanja, s katerimi se je kolektiv ves čas spopadal, so bila prav tista, ki pestijo vsakega ustvarjalca tovrstne glasbe – kakšno vlogo ima glasba v filmu, kaj želi z njo povedati, kakšno vzdušje želi z njo ustvariti, ob čemer se je za največji izziv izkazalo ravno dejstvo, da je glasba v tem primeru samo spremljava sliki in zgodbi in ima tako povsem drugačno funkcijo kot sicer. Z drugimi besedami: glasba naj ne bi bila v ospredju.
Že sama dolžina filma Nosferatu, njegova dramska razdelitev na dejanja in ogromno število kadrov, sekvenc in prizorov, sta terjala določeno mero minimalizma in skromnosti, saj je zelo lahko prestopiti mejo nasičenosti z glasbo, ki lahko kaj kmalu deluje precej kičasto. S tem se je izpostavila pomembnost gledalca, ki ga mora imeti ustvarjalec filmske glasbe vedno v mislih, saj je glasba lahko včasih še zgovornejša od slike in igre. To pomeni, da jo je treba ustvarjati z največjo previdnostjo in gledalcu ne izdati usode filmskih likov, obenem pa ga pri tem ne sme niti zavajati.
Eno izmed najpomembnejših vprašanj, s katerimi so se ukvarjali udeleženci delavnice, je bilo, koliko neritmičnih struktur in asonanc lahko gledalec prenese, preden postane gledanje filma naporno. Temu je sledila odločitev o kombiniranem pristopu in iskanju značilnih tonov, s katerimi lahko gledalca opozorimo na določeno osebo ali dogodek ali pa ju ilustriramo. To je obenem pomenilo tudi zavrnitev ustvarjanja glasbe za vsak prizor posebej in vključitev t. i. suspenzov, torej varčevanja z zvokom, s čimer se krepi prihajajoči učinek slike ali zvoka, torej napetost na sploh.
Vprašanje se postavlja tudi ob skladanju komadov za tak žanrski film, kar v kontekstu skupinskega dela vzame veliko časa v primerjavi z bolj eksperimentalnim pristopom k ustvarjanju glasbe. Komadi precej hitro ustvarijo komičen učinek, še posebej če vzamemo v obzir današnjo percepcijo filma Nosferatu, ki ima nedvomno drugačen učinek na gledalca, kot ga je imel pred 91 leti, ko je nastal. Ravno Nosferatu se je izkazal za odličen primer, na katerem se lahko posameznik ali skupina uči o raznolikosti pristopov k ustvarjanju filmske glasbe. V njem se namreč skrivajo mnoge pasti, ki lahko avtorja glasbe hitro potegnejo v klišejsko dramatične ali kičasto ljubezenske melodije.
Rezultate celosezonskega izobraževanja, ki se je odvijalo enkrat na mesec v obliki 10-urnih vikend delavnic, so udeleženci predstavili minuli četrtek, 23. junija, v gledališču Glej. Projekcijo sta začeli dve risanki, uglasbitev katerih je bila plod samostojnega dela posameznih udeležencev. Vse to pa boste tisti, ki vam to tokrat ni uspelo, lahko z našpičenimi ušesi gledali oktobra v Slovenski kinoteki, ko bo ekipa udeležencev delavnice Poslušaj film Nosferatu spremljala z glasbo v živo, za razliko od tokratne projekcije, ki jo je spremljal posnetek glasbe za film.
/////////
To soboto, natančneje 2. julija, se v Zagrebu pričenja Festival fantastičnega filma. Tokratna nulta izdaja – zaradi pričakovane vsebinske razširjenosti v letu 2012 - prinaša dve veliki retrospektivi. Prva je retrospektiva jugoslovanske fantastike, druga pa prikazuje japonski eksploatacijski film. V širši regiji se festival – tudi s svojo velikopoteznostjo – konstruktivno vključuje v milje do zdaj že etabliranih festivalov žanrskega filma. Naj omenimo samo ljutomerskega Grossmana, varaždinski Trash film festival in srbski FSFF, Festival srpskog filma fantastike. S tem v mislih smo se pogovarjali s Stjepanom Hundićem, umetniškim vodjo festivala v Zagrebu, ki pa je poleg tega še filmski kritik in član različnih žirij na različnih filmskih festivalih.
///////////
To je bil pogovor s Stjepanom Hundićem, umetniškim vodjo Festivala fantastičnega filma v Zagrebu, ki bo svoja platna za občinstvo zapolnjeval od 2. do 9. julija.
///////////
In zdaj se posvetimo še drugim filmskim novičkam, ki jih bomo lahko spremljali naslednji mesec, saj se Temna zvezda ponovno vrača šele v začetku avgusta.
Za začetek se posvetimo prihajajočim festivalom, ki jih boste lahko obiskali to poletje. V soboto, 25. junija, se je v Novem Sadu končal Cinema City – mednarodni filmski in novomedijski festival, v Neumu, bosanskem obmorskem mestecu, pa se ravno te dni – še do 1. julija – dogaja NAFF, Neumski festival animiranega filma. Motovunski filmski festival se bo letos dogajal od 25. do 29. julija, prav tedaj, od 25. do 30. julija bo Ljutomer gostil Grossmanov festival fantastičnega filma, tokrat že sedmič. Sarajevski filmski festival se bo začel nekaj dni prej, 22. julija, in bo trajal vse do konca meseca. Program vseh prihajajočih festivalov še ni znan, tako da za podrobnejše informacije o programu in na splošno spremljajte njihove spletne strani.
Zdaj pa še novičke za tiste bolj ustvarjalne. Prej omenjeni Grossmanov festival fantastičnega filma filmske ustvarjalce že poziva k pošiljanju prijav skupaj s potrebnim materialom za tri kategorije festivala: za kratke filme – Slakovi hudi mački, dokumentarne glasbene filme Hrupni mački in za Malo delavnico groze. Rok za prijavo del je 1. julij. Zaradi nedavne včlanitve Grossmannovega festivala v evropsko konfederacijo festivalov fantastičnega filma EFFFF, bo zmagovalni kratki film Grossmannove kategorije Slakovi hudi mački predstavljen na večjih filmskih prireditvah enaindvajsetih včlanjenih EFFFF festivalov.
NaGib, mednarodni festival sodobnega plesa, razpisuje natečaj z naslovom Desetminutni video, ki lahko postane predstava. Na natečaju lahko sodeluje vsak, ki s sledenjem desetim izhodiščem razpisa ustvari desetminutno plesno predstavo, jo posname s kamero in posreduje posnetek. Desetminutne izdelke naložite na youtube s pripisom NagiB 2011_ime in priimek _naslov predstave ter pošljite povezavo na naslov info@nagib.si. Svoja dela pošljite najkasneje do 30. julija 2011. Več o razpisu in desetih izhodiščih pa na uradni strani festivala http://www.nagib.si/sl/natecaj/, kjer najdete tudi poziv k udeležbi na delavnico refleksivnega pisanja. Drugega julija pa se lahko udeležite praktične snemalne delavnice Odprti video, ki bo potekala v okviru Škratove filmske šole 2011. Več o delavnici, ki bo startala ob 11. uri pred Škratovo čitalnico, pa na Fimuthe.org.
Tokratno Temno zvezdo sta pripravila Jelena Mikloš in Andrej Tomažin, njune prispevke je prebrala Nina, tehniciral pa je 359.
