Politika> Kultivator

AVSTRIJSKI MANJŠINSKI KOMPROMIS: DOKONČNA REŠITEV ALI NOV ZAČETEK?
Petek, 8. 7. 2011

avtor/ica: Nejc M.

Avstrijski parlament je v sredo pričakovano sprejel ustavni zakon o narodnih skupnostih, ki je nastal na podlagi v zadnjem pogajalskem krogu doseženega kompromisa med predstavniki slovenske manjšine, deželnih oblasti in zvezne vlade. Začetni zanos med predstavniki treh slovenskih krovnih manjšinskih organizacij na avstrijskem Koroškem – Narodne skupnosti koroških Slovencev, Zveze slovenskih organizacij in Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk-, ki jih je spremljal ob popisu dogovora, je v dobrih mesecih

Oddaja v celoti:

Avstrijski parlament je v sredo pričakovano sprejel ustavni zakon o narodnih skupnostih, ki je nastal na podlagi v zadnjem pogajalskem krogu doseženega kompromisa med predstavniki slovenske manjšine, deželnih oblasti in zvezne vlade. Začetni zanos med predstavniki treh slovenskih krovnih manjšinskih organizacij na avstrijskem Koroškem – Narodne skupnosti koroških Slovencev, Zveze slovenskih organizacij in Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk-, ki jih je spremljal ob popisu dogovora, je v dobrih mesecih javne razprave docela splahnel, veselje, da so s kompromisom dosegli ogromno, pa spoznanje, da verjetno tudi največ, kar bodo tudi kdajkoli sploh lahko.

Opazne pridobitve, dosežene s kompromisom, v obliki 95-ih novih dvojezičnih tabel, izboljšane ureditve rabe slovenščine in sistemske ureditve za slovensko glasbeno šolo so hitro zakrile odločne besede avstrijske zvezne in deželne politike, da je sprejeti zakon „dokončna rešitev“, zacementirana z njegovo ustavnostjo. Ob tem so slovenski Korošci morali še ugotoviti, da je duha avstrijske državne pogodbe, pa čeprav zvezne oblasti trdijo drugače, v sprejetem ustavnem zakonu bore malo in celo, kot je opozoril predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Valentin Inzko, da je njegovo besedilo, v primerjavi s tistim, ki so ga dogovorili z manjšino, spremenjeno.

Dušan Nećak, predavatelj sodobne obče zgodovine na ljubljanski Filozofski fakulteti, ki se sicer znanstveno poglobljeno ukvarja s položajem slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem, je v stališču do avstrijskega ustavnega zakona o narodnostih podobno razcepljen kot manjšina. Po eni strani prinaša opazne izboljšave, po drugi pa je še vedno daleč od Avstrijske državne pogodbe.



Avstrijska državna pogodba, podpisana leta 1955 ob osnovanju moderne Avstrije, v temeljih zagotavlja pravice slovenski manjšini na Koroškem. Kakšen pa je razkorak med njenimi določili in določili v sredo sprejetega zakona, pa avstrijska dopisnica časnika Delo Barbara Kramžar.



Ko gre za dvojezične napise na avstrijskem Koroškem, se oblasti rade sklicujejo na raznorazne kvote, ki naj bi jih morala manjšina doseči za uveljavitev pravice. Zgodovinar Dušan Nećak izrecno opozarja, da česa takega Avstrijska državna pogodba nikakor ne določa.



Da v sredo v avstrijskem narodnem svetu izglasovani zakon ni najbolj optimalna rešitev za manjšino na Koroškem, že nekaj časa opozarja tudi član zbora narodnih predstavnikov Narodnega sveta koroških Slovencev, pravnik Rudi Vouk. Kompromis in zakon v nasprotju z avstrijskimi oblastmi vidi kot začetek zagotavljanja pravic slovenski manjšini in ne kot končno rešitev.



Delova dopisnica Barbara Kramžar ugotavlja, da se past dokončnosti določil zakona o narodnih skupnostih, ki nikar niso v celoti zadovoljiva za slovensko manjšino, skriva v njegovi ustavnosti.



Koroški odvetnik Rudi Vouk vidi v ustavnosti zakona prepreko za spremembo in izboljšavo manjšinske politike. Kaj manjšini torej še preostane?




Manj črnogled od preostalih sogovornikov je Dušan Nećak, ki smatra, da je vse odvisno od politične volje. Če se bo ta našla za spremembo zakona, potem so možne tudi njegove izboljšave.



Zakon o narodnostih dopušča lokalnim oblastem nekoliko odprte roke pri razširitvi manjšinski pravic. Nekateri predstavniki manjšine, ki podpirajo zakon, se prav zaradi tega nadejajo, da je sprejeti zakon zgolj prva faza spremenjene avstrijske politike do slovenske manjšine in da bo v nadaljevanju pridobitev še več. Rudi Vouk ne goji tovrstnega pretiranega optimizma.



Zgodovinar Nećak meni, da je sprejetje zakona predvsem politična gesta z dobrimi nastavki za izboljšanje položaja slovenske manjšine. Da pa bi lahko zasukala avstrijsko politično miselnost na podlagi dolgoletnih izkušenj z manjšinsko problematiko, tudi on ne verjame.



Za spremembo manjšinske politike na avstrijskem Koroškem bodo v prihodnje, po mnenju Delove dopisnice Barbare Kramžar, odgovorne tudi slovenske oblasti. Predvsem bi morale po njenem bdeti nad delom koroške deželne vlade, da ne zdrsi z dobrih odsekov poti, ki jih zarisal sprejeti zakon.



Ljubljana je bila v odnosu do manjšinske politike na Koroškem v preteklosti prevečkrat neodločna. Tudi v primeru aktualnega zakona o narodnih skupnostih, ko je mnenje o njem enostavno prevalila na manjšinske organizacije, češ da bo upoštevala njihovo voljo. Rudi Vouk meni, da je takšna drža nesprejemljiva, manjšina pa predvsem pogreša trdnejšo oporo matice.



Drugačen pogled ima na poteze slovenske vlade Dušan Nećak, ki meni, da je mnenje manjšine tisto, na katerega se mora zanašati vlada pri svojem ravnanju.



Sprejeti kompromisni zakon je zagotovo eden ključnih dosežkov slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem in odlično izhodišče za prekinitev polstoletne asimilacijske avstrijske politike na tem področju. A zdi se, da so avstrijske oblasti z njim, poleg dela slovenske manjšine in mednarodnih institucij, ob anemični asistenci slovenske vlade, potešile predvsem sebe. Tako, da so z nekoliko razširjenim naborom manjšinskih pravic zaobšli določila avstrijske državne pogodbe, z ovitkom dokončne ustavnosti pa poskrbeli, da bo ta počasi odšla v smetnjak zgodovine in spomina.

Kultiviral je Nejc Marcen.



Arhiv Spletne strani Radia Študent Ljubljana 89,3 MHz
http://old.radiostudent.si/article.php?sid=28431