Nenadoma se je zaslišalo usklajeno potrkavanje. »Tok tok tok ...«. Anqi je v ritmičnem trkanju prepoznala zvoke, ki jih je poslušala prejšnje večere, vendar pa se ji je tokrat hrup zazdel nekoliko drugačen. Pokukala je skozi okno in videla, kako se z drevesa usipa na tisoče sadežev, kako se trkljajo in padajo po tleh.
»Glej!« se je Anqi razburjena obrnila k mladeniču. Toda o njem ni bilo več ne duha ne sluha.
Interpretacija: Valerija in Stanko
Prevod in spremna beseda: Mojca Pretnar
Zhan Yalan
Zhan Yalan se je rodila leta 1972. Po zaključenem študiju kitajske književnosti, je najprej pridobivala izkušnje kot oblikovalka v oglaševalskem podjetju in kreativna urednica Društva revij. Trenutno dela kot urednica v založniškem podjetju. Za svoje ustvarjalno delo na področju književnosti je bila nagrajena z literarno nagrado Dongwu shuangxi.
Kratkoprozna zbirka Zven sneženja, ki je izšla leta 2000 in v kateri najdemo tudi zgodbo Anqijin načrt ali z izvirnim naslovom Anqi de pingmiantu, predstavlja mejni kamen v avtoričinem ustvarjanju. Združuje njena zgodnejša in kasnejša dela ter zariše jasen prelom dveh obdobij. Yalanina dela iz začetnega obdobja pisateljevanja motivirajo izkušnje iz njenega življenja. Pogosto jih prežemajo obskurni elementi, medtem ko je slog fragmentaren. Vse to je opaziti tudi v zgodbi Anqijin načrt. V kasnejših delih pa pisateljica izstopi iz mladostniške sentimentalnosti. Prozno strukturo napolni s spomini ter lepoto bolečine in obžalovanj, ki jih prinaša vsakdanje življenje.
Zhan Yalan je nekoč o sebi in svojem delu zapisala: »Moje telo je sinteza svojeglavosti in upoštevanja drugih ljudi. Trma ali smiselni argumenti nimajo jasnih pravil, vsak trenutek iščem pravo sebe. Ko imam dolge lase, možgane preplavijo sanje, pogled pa se ne more zbrati. Ko imam kratke lase, telo iz žlez izloči sokove, ki so dobri zato, da odvijajo tanke svilene niti iz kokona bodečih problemov. Pri pisanju zgodb rada uporabim svetlobo in senco ter temperaturo. Rada vznemirjam sama sebe. Predvsem pa mislim, da malce depresije, kanček zmedenosti in za konico žalosti povzročijo, da čustva razpršijo nežno, a jasno aromo po limoni.«
Cikel o sodobni tajvanski prozi je finančno podprl slovenski Tajvanski raziskovalni center v sodelovanju s Tajpejskim ekonomskim in kulturnim uradom na Dunaju.
