Politika> OFF Program

ŠOFERSKI OFF
Sreda, 13. 7. 2011

avtor/ica: Boris V.

… Beg prebivalcev iz nigerijskega mesta Maiduguri po napadih islamske skupine Boko Haram …
… Human Rights Watch: libijski uporniki so kršili človekove pravice v ofenzivi proti Tripoliju …
… izraelski parlament sprejel zakon, ki kriminalizira pozive k bojkotu zaradi okupacije palestinskih območij …
… Sodnica razsodila, da se mora časopisna hiša Delo opravičiti Slovenski demokratski stranki in ji plačati 10.000 evrov odškodnine zaradi pisanja o aferi Patria ...

OFF NAPOVEDNIK

Okoli 30.000 registriranih poklicnih voznikov in okoli 7000 avtomehanikov v Sloveniji danes praznuje prav poseben dan. Obeležujemo namreč dan šoferjev in avtomehanikov. Zakaj ravno 13. julij kot dan, posvečen temu stanovskemu prazniku? Na ta dan, ki je bil za prazničnega izbran po koncu 2. svetovne vojne, so leta 1943 motorizirane enote NOB osvobodile Žužemberk. Govorili smo z Zlatom Zaletelom iz Zveze Združenj šoferjev in avtomehanikov Slovenije in ga vprašali, ali se ne bojijo, da bi takšna izbira datuma za njihov dan lahko povzročila ideološke delitve znotraj stanu:

Iz šoferskih ust v božja ušesa, torej. Kaj pa lahko stori navaden državljan ali državljanka, ki si kruha ne služi z obračanjem volana ali francoza, a bi vseeno rad počastil današnji praznik? Bi bili šoferji LPP-ja recimo veseli, če bi jim potniki ob vstopu zaželeli vse najboljše?

Berete spoštljiv OFF Program Radia Študent.

OFF PROGRAM

Potem ko je radikalna islamska skupina Boko Haram izvedla več napadov v nigerijskem mestu Maiduguri, v katerih je po poročanju BBC-ja umrlo najmanj 40 ljudi, na tisoče prebivalcev beži iz tega severovzhodnega mesta. Včeraj zjutraj je bila tako med drugim napadena vojaška patrulja, v zmedi po napadu pa so bili ubiti štirje ljudje, dva vojaka pa sta bila ranjena. Fakultete v mestu so zaprte zaradi govoric, da naj bi islamisti izvedli napade tudi v univerzitetnih središčih. Leta 2002 ustanovljena skupina Boko Haram je v preteklih mesecih izvedla napade tudi v glavnem mestu Abuji. Boko Haram je sicer ime, ki so ga skupini nadeli prebivalci mesta in pomeni „Zahodna izobrazba je prepovedana", saj se skupina odločno bori za strogo uveljavljanje naukov preroka Mohameda.

Prebivalci Maidugurija so dejali, da so ob pregledu hiš vojaki streljali vse povprek, saj naj bi se med civilisti skrivali militantneži. To je vodja vojaške skupine v mestu Jack Okechukwu Nwaogbo zanikal in dejal, da je vsaka ubita oseba sigurno najprej napadla vojake ali bila oborožena. Vojaki naj bi v soboto po enem napadu skupine Boko Haram ljudi vlekli ven iz njihovih hiš, preden so vse njihovo imetje zažgali. V mestu se je tudi prepovedano voziti z motorji, saj jih islamisti uporabljajo pri izvajanju atentatov na pripadnike varnostnih sil in politike.

Mednarodna organizacija za človekove pravice Human Rights Watch je libijske upornike obtožila kršenja človekovih pravic v okviru ofenzive proti Tripoliju. Uporniki naj bi tako plenili, požigali in zlorabljali civiliste. Nekaterim tem dejanjem so bili v organizaciji priča sami, za druga pa so izvedeli od prič in preko pogovorov s poveljnikom uporniških sil. Do kršitev je prihajalo junija in julija, kar je priznal tudi poveljnik uporniških sil, ki prodirajo preko gorovja Nafusa, El Moktar Firnana. Firnana je sicer dodal, da so odgovorne že kaznovali. Uporniki naj bi namerno uničevali lastnino, zažigali domove, ropali po bolnišnicah, domovih in trgovinah ter pretepali nekatere posameznike, ker naj bi podpirali Gadafijeve sile.

Slišali ste odziv ameriške državne sekretarke Hillary Clinton na ponedeljkov napad množice na ameriško in francosko veleposlaništvo v Damasku. Sirske oblasti pa so se že odzvale na ta odziv in ga označile za provokacijo. Po besedah predstavnikov oblasti izhaja legitimnost sirske vlade iz sirskega ljudstva in ne iz Združenih držav Amerike. Sirska državna tiskovna agencija Sana je tako zapisala, da so izjave Clintonove dodaten dokaz očitnega vmešavanja Združenih držav v notranje zadeve Sirije.

Izraelski parlament Knesset je v ponedeljek sprejel zakon, ki omogoča kaznovanje izraelskih posameznikov ali organizacij, ki bojkotirajo izraelske naselbine na Zahodnem bregu. Za zakon je glasovalo 47 poslancev, 36 pa jih je bilo proti. K bojkotu se poziva zaradi nezakonitosti teh naselbin, ki jih je kot take že leta 2004 označilo tudi Mednarodno sodišče v Haagu, in zaradi nezakonite okupacije palestinskih območij. Bojkot obsega nenastopanje glasbenikov, akademikov in drugih v nezakonitih naselbinah, pa tudi bojkot izraelskih proizvodov iz okupiranih območij ali proizvodov podjetij, ki posredno ali neposredno podpirajo okupacijo. Novi zakon omogoča tožbe podjetij ali drugih organizacij proti vsem, ki zagovarjajo take vrste bojkota, in to brez da bi morali tožniki sploh dokazati škodo, ki naj bi jo zaradi bojkota utrpeli. Določene skupine v Izraelu so sicer sprejetju zakona ostro nasprotovale. Govorili smo z Ronnijem Barkanom iz organizacije Bojkot od znotraj (Boycott from within) in ga vprašali, kaj vse prinaša novi zakon:

V izraelskem napadu na begunsko taborišče v okupiranem Zahodnem bregu je bil po poročanju BBC-ja ubit 21-letni študent Ibrahim Sarhan. Izraelska vojska sicer trdi, da so nanj streljali, ker je skušal ubežati aretaciji, neka priča pa je dejala, da so prebivalci taborišča metali kamne na vojake, ti pa so odgovorili s pravim strelivom in potem ubili Sarhana. Oče ubitega je dejal, da je njegov sin, ki je bil ustreljen v obe stegni, izkrvavel do smrti, ker ambulantnemu vozilu ni bil dovoljen dostop. Tarča napadov je bila zopet tudi Gaza. Izraelsko letalo je bombardiralo dve domnevni tovarni orožja, v napadu pa je bila ranjena neka palestinska ženska. V napadu je bila poškodovana tudi glavna vodovodna cev na vzhodu mesta Gaza, kar je prekinilo dobavo z vodo za večji del mesta.

Po torkovem atentatu na polbrata afganistanskega predsednika Hamida Karzaja, Ahmada Valija Karzaja, je bil slednji danes pokopan. Kljub strogim varnostnim ukrepom pa je bil na poti na pogreb napaden guverner province Helmand Gulab Mangal. V poskusu atentata z bombo, ki je bila daljinsko sprožena na cesti, ko se je mimo peljal konvoj z guvernerjem, sta bila ranjena dva vojaka. Ob poti, kjer je šel pogrebni sprevod, pa so sile zveze NATO detonirale še dve podtaknjeni bombi. Pogreba se je sicer udeležilo več tisoč ljudi. Ahmad Vali Karzaj naj bi bil najvplivnejši človek v južnem Afganistanu, kjer je branil interese svoje družine, že večkrat pa je bil tarča poskusov atentatov. Vpleten naj bi bil v trgovino z drogami in druge kriminalne aktivnosti, očitali pa so mu tudi, da je agent ameriške obveščevalne službe CIA.

Japonski premier Naoto Kan je danes presenetljivo izjavil, da bi se morala Japonska postopoma v celoti odreči jedrski energiji. Po marčevski nesreči v jedrski elektrarni Fukušima je tako prišlo v japonski vladi očitno do preobrata v energetski politiki. Premier je dejal, da bi si morali prizadevati za družbo, ki ne bo več odvisna od jedrske energije, saj pri nuklearkah vedno obstaja nevarnost jedrske nesreče. Kan je izpostavil pomen obnovljivih virov energije in dodal, da želi, da postanejo sončna, vetrna in geotermalna energija novi glavni stebri energetske oskrbe. Japonska sicer kar 30 odstotkov svojih energetskih potreb pokrije z jedrskimi elektrarnami, pred nesrečo v Fukušimi pa je obstajal celo namen ta delež do leta 2030 zvišati na 53 odstotkov.

Potem ko je Nova ljubljanska banka na transakcijskem računu Slovenske demokratske stranke izvedla rezervacijo sredstev v višini 50.000 evrov, saj tako nalaga sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani v primeru Perčič, pa je v drugi tožbi, in sicer tisti stranke SDS proti časopisni hiši Delo, opozicijska stranka zmagovita. Sodnica ljubljanskega okrožnega sodišča Božena Novak je v tožbi SDS zaradi Delovih člankov glede posla s Patrio odločila, da se mora Delo stranki opravičiti in ji plačati 10.000 evrov odškodnine. Zagovornik Dela Stojan Zdolšek je sicer zadovoljen z znižanjem odškodnine s 300.000 evrov, a vseeno napoveduje pritožbo. Naj povemo, da se je SDS odločil za tožbo, potem ko je Delov novinar Dejan Karba novembra 2009 zapisal, da se je po podatkih finskih preiskovalcev denar ob sklepanju posla s patrijami stekel v SDS, kar naj bi mu potrdil finski preiskovalec Kaj Erik Björkqvist, kar je Finec zanikal.

Po poročanju Dela je preiskovalni sodnik ljubljanskega okrožnega sodišča zavrnil predlog Nacionalnega preiskovalnega urada, da pri nekdanjem evropskem poslancu Zoranu Thalerju zaradi domnevne korupcijske afere opravijo hišno preiskavo. Sodnik naj bi takšen predlog zavrnil že maja, ker naj ne bi bili utemeljeni niti procesni niti vsebinski razlogi za hišno preiskavo. Procesni razlogi naj bi tako temeljili na domnevni krajevni nepristojnosti ljubljanskega okrožnega sodišča, vsebinski pa na tem, da naj bi predlog preiskovalnega urada izhajal iz dokazov, ki so jih novinarji britanskega časnika Sunday Times zbrali nezakonito. Zoper to odločitev sodnika ni pritožbe, a predkazenski postopek še ni nujno končan. Lahko se nadaljuje, če bo Nacionalni preiskovalni urad ponudil nove dokaze, ki bi privedli do novih preiskovalnih dejanj, a je to po besedah Thalerjevega odvetnika Boštjana Penka nerealno pričakovati. Naj spomnimo, britanski novinarji so v vlogi lobistov posneli pogovore s tremi evroposlanci, med njimi tudi s Thalerjem, v katerih so se dogovorili, da bodo poslanci v zameno za denar vložili določene amandmaje k evropski zakonodaji.



Arhiv Spletne strani Radia Študent Ljubljana 89,3 MHz
http://old.radiostudent.si/article.php?sid=28467