Oddaja v celoti:

Ta teden se je spet oglasilo gibanje Nevidni delavci sveta, ki je predstavilo zahteve, ki se tičejo reševanja položaja Vegradovih delavcev, v katerem so se znašli zaradi neizplačanih plač in stečaja podjetja, ki se je začel 6. oktobra lani. Plače niso bile izplačane nekje od maja do septembra lani. Tako več kot 1800 delavcev terja od podjetja nekaj več kot 13 milijonov evrov, kar je v povprečju več kot 7000 evrov na delavca, a je stečajna upraviteljica Alenka Gril priznala za okoli 10 milijonov terjatev. V posebno nezavidljivem položaju pa je okoli 50 delavcev Vegrada, ki stanujejo v delavskem domu na Ulici Vide Pregarčeve v Ljubljani oziroma delu doma, ki je v Vegradovi lasti. Tem grozi izselitev, saj obstaja možnost, da „Vegrad d. d. - v stečaju" svoj del doma proda, novi lastnik pa bi lahko tam prebivajoče delavce nagnal ven. Od konca junija namreč delavci, ki tam živijo, ne plačujejo najemnine v višini 75 evrov podjetju, ki jim dolguje tako velike vsote denarja. Matjaž Oven, predstavnik Nevidnih delavcev sveta, pravi, da upniški odbor sicer zahteva plačilo najemnine, a da je stečajna upraviteljica Alenka Gril javno dejala, da ne bo nikogar metala ven:

Zahteva po strehi nad glavo je sicer najbolj elementarna, a nikakor ne edina, ki jo postavljajo delavci Vegrada. Omenjali smo že upniški odbor, v katerem zaposleni v propadlem podjetju nimajo predstavnika, čeprav predstavljajo po številu tri četrtine vseh upnikov. Delavci tako predlagajo, da se v upniški odbor vključi tudi njihov predstavnik, da bo v stečajnih postopkih zastopal njihove interese. Glede na eksistencialne težave, s katerimi se soočajo, pa delavci zahtevajo tudi, da se jim prednostno in v celoti izplačajo vse terjatve.

O tem smo govorili tudi z enim od Vegradovih delavcev Faikom Musićem:

Najpomembnejša zahteva delavcev pa je ustanovitev posebnega sklada, iz katerega bi jim država izplačala preostanek denarja, ki jim ga Vegrad dolguje. A ta sklad ne bi bil omejen na podjetje Vegrad, temveč bi veljal za vse delavce, ne glede na podjetje in ne glede na status ali državljanstvo delavca. Idejo o skladu je predstavil Matjaž Oven:

Na tej točki je treba izpostaviti, da podoben sklad že obstaja. Imenuje se Javni jamstveni in preživninski sklad. Po Zakonu o Javnem jamstvenem in preživninskem skladu imajo delavci v primeru stečaja ali prisilne poravnave pravico do izplačila neizplačanih plač za obdobje zadnjih treh mesecev pred datumom prenehanja delovnega razmerja, a največ do zneska v višini treh minimalnih plač, določenih z zakonom na dan izdaje odločbe. To seveda niti približno ne poravna dolgov, ki jih ima v tem primeru Vegrad v stečaju do delavcev. Poleg tega je bistvo novega sklada v tem, da država končno prevzame odgovornost, zaradi katere bi bilo v njenem interesu, da čim prej ukrepa pri neizplačevanju plač delavcem. Na to temo smo želeli govoriti s predstavnikom Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, a niso našli ustreznega sogovornika. Obrnili smo se na kabinet predsednika vlade in spregovorili z Milošem Pavlico, državnim sekretarjem v kabinetu predsednika vlade.

Pavlico smo spomnili na to, da bi novi sklad vzpostavil odgovornost države, ki bi jo prisilila v takojšnje ukrepanje ob kršitvah Zakona o delovnih razmerjih, še posebej v primeru migrantskih delavcev, ki so v toliko bolj ranljivem položaju:

O ideji širšega sklada smo govorili s predsednico parlamentarnega odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide, Andrejo Črnak Meglič iz vrst Socialnih demokratov. Vprašali smo jo, kaj meni o prevzemu odgovornosti s strani države v primeru neizplačevanja plač, saj je država v veliko boljšem položaju za izterjavo dolgov:

Delavec Faik Musić pravi, da država ne bi prevzela vseh bremen, saj bi bila njena vloga predvsem pomoč:

Iz Inšpektorata za delo Republike Slovenije smo dobili informacijo, da je ta organ pri podjetju Vegrad d.d. in njegovih hčerinskih podjetjih na področju delovnih razmerij v letu 2010 opravil 34 inšpekcijskih nadzorov in letos še dva. Izdano je bilo 80 plačilnih nalogov in 9 odločb o prekršku. Zaradi suma storitve kaznivega dejanja kršitev temeljnih pravic z dela pa je bilo na Okrožno državno tožilstvo podanih 5 kazenskih ovadb zoper pravne osebe in njihove odgovorne osebe. A to očitno ni bilo dovolj. Zakaj država preko pristojnih služb ne ukrepa prej in tako prepreči, da se nakopičijo takšni dolgovi podjetij do delavcev, ki jih slednji potem ne morejo izterjati? Miloš Pavlica iz kabineta predsednika vlade:

Črnak-Megličeva priznava delno krivdo tudi na strani državi v tej zgodbi:

Faika Musića smo za konec vprašali sledeče:

Kdo bo od Vegrada izterjal svoje prej, velika podjetja ali obubožani delavci, in kdo je od izplačila dolgov bolj eksistencialno odvisen, pa je vprašanje, ki si ga morajo postaviti tako upniški odbor kot stečajna upraviteljica, ne nazadnje pa tudi nosilci oblasti.

Kultiviral je Boris Vasev.