OFF NAPOVEDNIK

Ne pa ni, ja pa je, ne pa ni, ja pa je, ne pa ni, ja pa je ... Tako nekako zveni pogovor med osebama z nasprotnim mnenjem, ko je tema pogovora višina gore Everest. Uradno naj bi bila ta gmota kamenja visoka 8848 metrov, a Kitajska in nekatere zahodne alpinistične odprave trdijo, da temu ni tako. Kitajska je tako sporočila, da po njenih podatkih gora meri 8844 metrov, že leta 1999 pa je ameriška odprava s pomočjo tehnologije GPS izmerila vrh na višini 8850 metrov. Nepalci so, razumljivo, zmedeni. Tako je nepalska vlada naročila novo meritev Everesta, to pa bodo storili predvidoma v dveh letih z namestitvijo naprave, ki bo s pomočjo satelitske tehnologije izmerila višino gore.

A preko tajnih virov smo ugotovili, kaj je pravi razlog za novo meritev. Po poljski postavitvi kipa Jezusa Kristusa, ki je večji od tistega v Riu de Janeiru in podobno velikem njegovem kipu v Peruju, oba merita skoraj 40 metrov ter po napovedi splitskega župana Željka Keruma, da bo iz svojega žepa plačal postavitev naaaaaaajvečjega Jezusa na svetu, so se Nepalci upravičeno vprašali, koliko časa bo minilo, preden bo nekdo postavil kip Jezusa, ki bo višji od Everesta. In da bi vedeli, koliko časa jim je ostalo, morajo seveda najprej z gotovostjo poznati resnično višino njihovega edinega, pogojno rečeno, izvoznega artikla.

Berete prizemljen OFF Program Radia Študent.

OFF PROGRAM

Srbska varnostno obveščevalna agencija BIA je v jutranjih urah blizu vasi Krušedol v Vojvodini na območju Fruške gore aretirala še zadnjega srbskega haaškega ubežnika, Gorana Hadžića, ki ga haaško tožilstvo bremeni pregona Nesrbov na rasni, verski in politični osnovi, za poskus iztrebljanja in umora več sto Hrvatov in Nesrbov, za prisilno zapiranje in zlorabe ujetnikov ter za uničevanje in rop lastnine nesrbskega prebivalstva v vzhodni Slavoniji. Aretacijo je na novinarski konferenci potrdil tudi srbski predsednik Boris Tadić. Tožilec za vojne zločine Vladimir Vukčević je dejal, da je imel Hadžić lažno osebno izkaznico, bil pa je tudi oborožen, a se v času aretacije ni upiral. Hadžić naj bi imel po besedah Vukčevića kontakte z le nekaj ljudmi, saj je bil nezaupljiv, v stiku pa je bil tudi z nekaj duhovniki pravoslavne cerkve. Do aretacije Hadžića je prišlo manj kot dva meseca po aretaciji Ratka Mladića, zato se pojavljajo ugibanja, v kolikšni meri so bili za aretacije zaslužni pritiski iz tujine, predvsem iz Evropske unije, saj so bile te aretacije glavni pogoj za dodelitev statusa kandidatke za članstvo v uniji. Predsednik Tadić je takole zanikal ta ugibanja:

Glede na to, da naj bi bil kraj, kjer se je skrival Hadžić, javna skrivnost, so se seveda pojavila namigovanja, da so oblasti že precej časa vedele, kje se ubežnik nahaja, a ga niso hotele prijeti. Tadić zanika tudi to:

Glede na kratko obdobje med aretacijama Mladića in Hadžića so se pojavile špekulacije, da v resnici ni šlo za resen lov na ubežnika in da sta bili aretaciji bolj političen spektakel kot plod trdega policijskega dela. O tem smo opravili krajši pogovor z odgovornim urednikom srbskega dnevnika Politika, Draganom Bujoševićem:

Britanske enote v afganistanski provinci Helmand so prenesle nadzor nad osrednjim delom mesta Laškar Gah afganistanskim varnostnim silam, medtem ko še vedno nadzorujejo nekatere predele mesta. NATO je sicer afganistanskim silam že predal nadzor nad provinco Bamijan in mestom Mefter Lam, a bo vzdrževanje stabilnosti v Laškar Gahu najtežji test za afganistanske sile. Po načrtu, ki ga je marca oznanil predsednik Hamid Karzaj, je območij, predvidenih za prenos pod nadzor afganistanskih oblasti, sedem, med njimi provinci Kabul in Panjšir ter mesti Herat in Mazar-e-Šarif. V ponedeljek je bilo blizu mesta Laškar Gah ubitih sedem policistov, v soboto pa je bil ubit britanski vojak na rednem obhodu. Približno 10.000 britanskih vojakov naj bi se iz države umaknilo do konca leta 2014.

Po poročanju iranske državne spletne strani Youth Journalists Club naj bi iranska revolucionarna garda v osrednjem Iranu sestrelila ameriško vohunsko brezpilotno letalo. Letalo naj bi bilo sestreljeno nad območjem bogatenja urana Fordo, ki se nahaja v neposredni bližini vojaškega oporišča. Obstoj tega območja je Iran priznal, ko so ga septembra 2009 odkrile zahodne obveščevalne službe, samo poslopje pa naj bi se nahajalo 90 metrov pod goro. Iranska spletna stran sicer ne poroča, kdaj naj bi bilo letalo sestreljeno, je pa Iran že večkrat do sedaj trdil, da je sestrelil ameriška vohunska letala. V začetku tega meseca so predstavniki iranske vojske ruskim strokovnjakom pokazali več takšnih letal, ki naj bi jih bili sestrelili v zadnjih letih.

Ameriško zunanje ministrstvo je potrdilo srečanje predstavnikov Združenih držav Amerike in Gadafijeve vlade. Američani naj bi libijski strani ponovili njihovo stališče, da mora Gadafi oditi z oblasti. Čeprav ameriška stran ni izdala lokacije srečanja, je libijska stran dejala, da se je zgodilo v soboto v sosednji Tuniziji. Libijska stran sicer pravi, da pozdravljajo pogovore z Američani, a poudarjajo, da ne sme prihajati do nikakršnih pogojev glede libijske prihodnosti. Ameriška stran na drugi strani jasno postavlja takšen pogoj in dodaja, da nov sestanek ni predviden, češ da je bilo sporočilo že posredovano. Z Gadafijem se pogovarjajo tudi Francozi, s tem, da oni zahtevajo njegov izgon iz države, kar Gadafi vztrajno zavrača.

Medtem še vedno potekajo boji v vzhodnem mestu Brega, ki je od začetka vstaje februarja večkrat prešlo pod nadzor ene in druge strani. Vladna stran sporoča, da je v bitki za mesto umrlo 500 upornikov, oni pa trdijo, da so izgubili zgolj 12 ljudi. Padec Brege bi po mnenju poznavalcev pomenil velik preboj za Gadafijeve nasprotnike, saj je državljanska vojna v Libiji že nekaj tednov v pat poziciji. Proti Gadafijevim silam na tem območju se bori tudi NATO, ki je v preteklih dneh po poročanju agencije Reuters napadal vladna oklepna vozila in ostalo orožje blizu Brege.

Združeni narodi so razglasili lakoto v dveh območjih na jugu Somalije, ki jo je prizadela najhujša suša v več kot pol stoletja. Suša je sicer prizadela okoli 10 milijonov ljudi v vzhodni Afriki, več kot 160 tisoč Somalijcev pa naj bi pobegnilo v Kenijo in Etiopijo. Lakota je v Somaliji znova razglašena po devetnajstih letih. Združeni narodi in Združene države Amerike medtem pravijo, da potrebujejo humanitarne organizacije več varnostnih zagotovil s strani oboroženih skupin, kot je islamistična skupina al-Šabab. Amnesty International trdi, da so otroci v Somaliji sistematično rekrutirani v vrste militantnih skupin kot otroci-vojaki. Mark Bowden, vodja Urada Združenih narodov za koordinacijo humanitarnih zadev za Somalijo, pravi, da je skoraj polovica prebivalcev Somalije, okoli 3,7 milijona ljudi, v krizi. Po njegovih besedah se bo lakota zaradi slabe letine in nalezljivih bolezni v dveh mesecih razširila na vseh osem regij na jugu države, če ne bo takojšnjih ukrepov.

Stečajna upraviteljica Tovarne vozil Maribor, Alja Markovič Čas, je potrdila, da se za podjetje, ki je že od marca v stečaju, resno zanima nizozemski proizvajalec električnih vozil Duracar. Sprva naj bi Nizozemci podjetje za leto vzeli v najem in zaposlili sedemdeset nekdanjih delavcev, ne skrivajo pa niti ambicij, da bi ga kasneje tudi odkupili. Kot je pojasnila Markovič Časova, so morali najprej urediti vse pravne zadeve, povezane s ponovnim zagonom proizvodnje in zaposlitvijo odpuščenih delavcev, pričakujejo pa, da bi lahko konec avgusta proizvodnja tudi dejansko stekla. DuraCar je s tem namenom v Sloveniji ustanovil podjetje DuraBus in namerava odkupiti za 2,2 milijona evrov zalog, ki jih je Tovarna vozil prejela od savdske družbe Al Amad kot avans za petnajst nizkopodnih avtobusov. S tem naj bi rešili tudi mednarodni zaplet med Slovenijo in Savdsko Arabijo, ki je nastal zaradi neizpolnjenih naročil. Prav tako naj bi, po besedah stečajne upraviteljice, potekala pogajanja med slovensko, savdsko in nizozemsko stranjo o nadaljnjem sodelovanju.

Tudi domača vlada je priznala libijski nacionalni prehodni svet upornikov kot legitimnega predstavnika Libije. To je zunanji minister Samuel Žbogar napovedal že v ponedeljek v Bruslju, ko so zunanji ministri Evropske unije sprejeli sklepe o Libiji, v katerih so nacionalni prehodni svet priznali kot legitimnega predstavnika libijskega naroda. V Bengazi, kjer ima sedež prehodni nacionalni svet, pa danes z veliko pošiljko zdravil prihaja državna sekretarka na zunanjem ministrstvu, Dragoljuba Benčina.