Politika> Kultivator

OPOZORILA GLEDE NEUREJENOSTI ROMSKIH NASELIJ
Petek, 29. 7. 2011

avtor/ica: Gregor K.

Varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek – Travnik je v torek na vlado naslovila opozorilo, da sta pravna in komunalna neurejenost romskih naselij na širšem območju Novega mesta privedli do ponavljajočega se motenja javnega miru in reda. Po njenem mnenju zahtevajo takšne razmere hitre in učinkovite ukrepe vlade.V drugem delu dopisa vladi je varuhinja opozorila na neurejene infrastrukturne razmere v omenjenih romskih naseljih in prišla do ugotovitev, da to bistveno prispeva h konfliktnim situacijam.

Oddaja v celoti:

Varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek – Travnik je v torek na vlado naslovila opozorilo, da sta pravna in komunalna neurejenost romskih naselij na širšem območju Novega mesta privedli do ponavljajočega se motenja javnega miru in reda. Po njenem mnenju zahtevajo takšne razmere hitre in učinkovite ukrepe vlade. Opozorilo varuhinje temelji na konkretnih primerih konfliktnih situacij večinskega prebivalstva s pripadniki romske etnične skupnosti iz romskih naselij Dobruška vas, Brezje, Žabjek, Mihovica in Šentjernej. Prebivalci, ki živijo v okolici omenjenih romskih naselij, so se na varuhinjo v prvi vrsti obrnili zato, ker naj bi se pristojni državni organi na prijave protipravnih ravnanj, storjenih s strani Romov, v mnogih primerih odzivali slabo ali pa sploh ne.

Najbolj moteča za večinsko prebivalstvo so streljanja v romskih naseljih, kraje poljskih pridelkov in druge tatvine, bolni in napadalni psi, črne gradnje, mladoletne matere in zlorabe socialnih pomoči. Za pravno ukrepanje glede omenjenih pritožb so odgovorni različni državni organi. Od policije, tožilstva, sodstva pa do različnih inšpektoratov in ministrstev. Po besedah Čebašek–Travnikove pristojni organi vse obtožbe o nedoslednosti izvrševanja zakonov zanikajo, vendar, kot pravi, razmere na terenu tega ne potrjujejo.

Glede na to, da je pri obtožbah o neodzivnosti in dvojnih merilih velikokrat na tapeti tudi policija, smo se glede tega obrnili na vodjo sektorja splošne policije Janeza Ogulina, ki vse očitke zanika:



Vendar, kot pravi že varuhinja, so razmere na terenu drugačne. Za mnenje o doslednosti policijskega ukrepanja smo tako vprašali romskega novinarja Bogdana Mikliča:



Ker je mnogokrat ponavljan očitek Romom tudi ta, da izkoriščajo socialne pomoči in so zato državljani s posebnimi privilegiji, ki jih mnogokrat tudi zlorabljajo, smo za mnenje, ali gre pri tovrstnih obtožbah za zlobno pretiravanje večinskega prebivalstva, vprašali Mikliča:



Vprašanje, ki se tukaj zastavi in je eno ključnih za izboljšanje odnosov med Romi in večinskim prebivalstvom, je to, da se posamezni primeri zlorab s strani Romov posplošujejo na vse romsko prebivalstvo. Omenjeni primer zlorabe socialne pomoči, ki jo stori posamezen Rom, je tako generaliziran na vso skupnost, čeprav vemo, da se zlorabe ravno tolikokrat dogajajo, če ne še večkrat, tudi na strani Neromov, pa zato nihče ne govori o Slovencih na splošno. Vsi se strinjajo, da neučinkovitost pravne države je problem, vendar ta ni takšna samo, ko gre za Rome. Vendar ko je v igri Rom, se stvari posplošujejo. Kaj o tem meni poznavalka romske kulture Julija Sardelič iz društva za trajnostni razvoj Pomurja, Misija S:



Julija Sardelič je zato glede obtožb večinskega prebivalstva na očitke o privilegijih Romov ostra:



V drugem delu dopisa vladi je varuhinja opozorila na neurejene infrastrukturne razmere v omenjenih romskih naseljih na Dolenjskem. Od neurejenega lastništva zemljišč do bolj akutnih težav, kot je dostop do elektrike in pitne vode. Ob tem je prišla do spoznanja, da so trenja med romskim in neromskim prebivalstvom pogostejša na območjih, kjer romska naselja niso legalizirana, kar posledično privede tudi do neurejene komunalne infrastrukture.

O ugotovitvah varuhinje glede slabih bivanjskih razmer v nekaterih romskih naseljih smo vprašali tudi Bogdana Mikliča:



Tako zaradi slabega odzivanja državnih inštitucij kot zaradi slabih komunalnih razmer je varuhinja vladi predlagala naslednje ukrepe. Čebašek–Travnikova:



Na tem mestu se seveda postavi vprašanje, kdo je prvi odgovoren za lastniško in infrastrukturno ureditev romskih naselij. Ali občina ali država? V mnogih primerih je namreč situacija takšna, da se odgovornost prenaša z občin na državo in nazaj. Varuhinja je na tem mestu jasna:



Za mnenje o tem, kdo lahko dejansko kaj stori, da se razmere v romskih naseljih in odnosi med Romi in Neromi izboljšajo, smo vprašali tudi Mikliča:



Konec koncev se vsega bremene ne more prenesti niti na državo niti na občine in seveda ne na same Rome. Da je po vseh teh letih, ko živimo skupaj z Romi na istem območju, še vedno toliko napetosti med Romi in ne-Romi, je seveda krivo tudi večinsko prebivalstvo. Nestrpnost je verjetno še vedno eden ključnih problemov naše družbe. O tem priča tudi nedaven dogodek v Lendavi, kjer so neznanci polepili zidove s plakati z napisi „cigani raus“. Kaj o tem, da še vedno ni prišlo do kohezije med Romi in Neromi, pravi Sardeličeva:



Arhiv Spletne strani Radia Študent Ljubljana 89,3 MHz
http://old.radiostudent.si/article.php?sid=28601