Ko so londonski policisti prejšnji četrtek v eni od akcij v predelu Tottenham do smrti ustrelili domnevnega kriminalca, 29-letnega taksista Marka Duggana, si verjetno niso niti predstavljali, da so ob tem zadeli tudi kantico z močno vnetljivo snovjo socialne margine. Podobno kot pred leti v Franciji in Grčiji je, kot je kasneje pokazala preiskava, nezakonita policijska brutalnost na noge spravila zrevoltirano mladež, ki je z nasiljem pokazala svoje nezadovoljstvo. Najprej v Tottenhamu, kjer so neredi izbruhnili neposredno po sicer mirnem protestu proti uboju Duggana pred tottenhamsko policijsko postajo, v naslednjih dneh pa še v londonskih predelih Hackney, Peckham, Enfield, Lewisham, Woolwich, Ealing, in Camuden. Ko se je kasneje ulično nasilje preselilo še v Birmingham, Liverpool, Manchester in Bristol in ko so padle prve žrtve, je postalo jasno, da so Anglijo zajeli eni največjih nemirov v zadnjih desetletjih.

Razjarjene množice na angleških ulicah so predčasno z dopusta priklicale britanskega premiera Davida Camerona, ki je v prvem nastopu po vrnitvi v domovino nasilne prizore brez pomisleka označil za gnusne.



Da je bilo nasilje in predvsem objestniško ropanje trgovin res v ospredju nemirov v Angliji, priznava tudi profesor sociologije na Fakulteti za družbena znanja in pravo v Leedsu, Paul Bagguley, ki pa ob tem dodaja, da so bolj kot to pomembni vzroki za ulični bes.



Nina Power, profesorica filozofije na univerzi v Roehamptonu in občasna sodelavka časnika Guardian opozarja, da je označevanje protestnikov s kriminalci zgolj še en poskus marginalizacije socialno najšibkejših, ki hkrati opravičuje vse ukrepe proti njim. Nasilje je po njenem izraz nemoči številnih mladih na Otoku, ki v razbijanju in ropanju vidijo edini način, kako opozoriti na problem.

Sociolog kulture in predavatelj na ljubljanski Filozofski fakulteti Nikolai Jeffs svari, da je v tovrstnih dogajanjih homogenizacija udeležencev zmeraj nevarna, prav tako pavšalne sodbe.



Da udeležencev nasilnih protestov v številnih angleških mestih ni mogoče enotno obravnavati, se strinja tudi kriminolog in dekan na Fakulteti za policijsko varnostne vede Univerze v Mariboru Gorazd Meško, ki meni, da pri delu protestnikov...




Del pa je takšnih, ki jih v vandalizem vodijo povsem kriminalni cilji.



Nikolai Jeffs ob tem spomni na družbo spektakla, ki ga narekuje potrošniška družba, mnogi deprivilegirani mladi pa jo imajo možnost izživeti zgolj skozi ulično nasilje.



Toda dogajanje v številnih angleških mestih v zadnjih petih nočeh presega zgolj vandalizem. Filozofinja Nina Power opozarja, da so vzroki za nezadovoljstvo med mladimi globlji. Javno varčevanje, ki si ga je zavoljo gospodarske krize umislila konservativna Cameronova vlada je najbolj prizadelo mlade s socialnega dna, ki so ostali brez sredstev za izobraževanje, številnih mladinskih domov, zaposlitve,...

Jezo med zapostavljenimi pa povečuje vladna dvoličnost pri varčevalnih ukrepih. Medtem ko se izdatki za izobraževanje, mladino in socialo krčijo, pa na drugi strani konservativna Cameronova vlada brez težave nameni funte za vojaško posredovanje v Libiji ali prestižni dogodek, kot so poletne olimpijske igre prihodnje leto v britanski prestolnici. Na to dvojnost meril opozarja tudi sociolog Paul Bagguley.



Sociolog kulture Jeffs, ki je vrsto let preživel na Otoku, se je spomnil tudi na širše politične in družbene razmere v Veliki Britaniji, ki so narekovale zadnje dogodke.



Teh okoliščin pa več kot očitno še ni uspela detektirati britanska vlada, ki se uličnega nasilja namerava lotiti predvsem s palico. Če so v prvih dneh po izbruhu nasilja, v katerem je umrlo 5 oseb, samo v Londonu pa je bilo aretiranih več kot 1000 ljudi, policiji mnogi očitali premlačno posredovanje, ji zdaj Cameronov kabinet obljublja močno razširjena pooblastila. Že kmalu po vrnitvi je britanski premier močno povečal število policistov na ulicah in dal v pripravljenost vodne topove in celo vojsko, zdaj pa se namerava poslužiti celo ameriških protiterorističnih metod. Oblasti naj bi preventivno posegale v socialna omrežja, uličnim razgrajačem naj bi sodili po hitrem postopku, policiji pa povečali pooblastila. Nikolai Jeffs se boji, da bo to na Otoku le še pospešilo erozijo državljanskih pravic.



Do napovedanih ukrepov britanske vlade je močno zadržan tudi Gorazd Meško, ki pa meni, da na koncu ne bodo v celoti izpeljani v merah, kot so zastavljene.



Situacija v Angliji v minulem tednu je močno spominjala na dogajanja v revnih predmestjih Pariza leta 2005. Nina Power opozarja, da sta obe vrenji sprožila podobna dogodka, a da je bil v francoskih nemirih poudarek na migracijskem segmentu, medtem ko je v zadnjem angleškem primeru v ospredju socialna neenakost.

Podobnosti med Parizom 2005 in Londonom 2011 vidi tudi sociolog Paul Bagguley, s čigar izjavo današnji Kultivator tudi zaključujemo.



Kultiviral je Nejc Marcen.