 Kultura> Kosilo nekega moljaPornograf.
Petek, 19. 8. 2011
avtor/ica: Petra Meterc
O pornografskem in manj pornografskem v romanu Pornograf Johna McGaherna, v tokratnem Kosilu nekega molja, v petek ob 16h. Vabljeni k poslušanju!
Slovenski bralci so prvi prevod pisarij Johna McGaherna žal dobili šele tri leta po njegovi smrti leta 2006. Takrat je pri založbi »Modrijan« izšel roman »Med ženami«, ki ga mnogi označujejo za McGahernovo najboljše delo in je bil nominiran tudi za nagrado »Booker«. Letos pa je ista založba slovenske knjižne police obogatila še za njegovo zgodnejše in manj poznano delo – roman »Pornograf«, tudi tokrat v prevodu Maje Novak.
Pornograf v romanu je Michael, tridesetletni Irec, ki svojo povprečno in moreče enolično realnost prebada s fikcijsko realnostjo erotičnih zgodb, ki jih piše za neko nelegalno pornografsko revijo. V zgodbah opisuje seksualne eskapade polkovnika Grimshawa, kazanove srednjih let z neskončnimi erekcijami, in gospodične Mavis, o kateri vemo pravzaprav le to, da ji noben seks ali orgija nista odveč.
Njuno razmerje je pravo nasprotje monotonosti Michaelove realnosti. Njegovo življenje je na mrtvi točki – piše, živi v svoji mali sobici ter obiskuje svojo teto, ki počasi umira za rakom. Nežnost, ki jo izkazuje teti, pa se ne projecira na njegovo družabno življenje. Nekega večera spozna osem let starejšo, konzervativno in v ljubezenskem življenju prav nič izkušeno gospo, s katero se zaplete v seksualno razmerje. Da je razmerje izključno telesno, ji da tudi hladno vedeti, ona pa se vseeno zakoplje v svet utvar in meni, da ga bo njena ljubezen, ki jo sama enači s spolnostjo, spremenila. Njuno razmerje Michaela vse bolj mori in duši, preplet njune zgodbe s tisto iz njegovih pornografskih zgodbic pa ustvari popoln kontrast.
McGahern je knjigo »Pornograf«, v kateri opisi spolnih aktov niso redkost, napisal v sedemdesetih v takratni ultrakatoliški Irski, kar pomeni, da je bila knjiga označena za več kot subverzivno - bila je razvratna. Njegova dela so bila tudi sicer pogosto označena za obscena in celo prepovedana. Ta obscenost pa ni prav nič drugega kot realnost. McGahern namreč zapisuje le tisto, kar vidi okoli sebe, dogajanje zatorej ni teatralno, njegova sporočila pa niso kričeča; najde se jih med vrsticami, tam pa se ne skriva le seks, marveč predvsem kritičen odnos do cerkve, politike in splošnega občutja dobe mesta izpred svojega praga. Je lokalen pisatelj, v svojih delih se ne premakne z Irske. Prav lokalnost in provincionalnost v povezavi s preciznimi in poetičnimi opisi povprečnih individualistov pa naredita njegova dela univerzalna. In tudi molj, ki se po pravilu požvižga na lestvice, tokrat deli mnenje z lestvicami najboljših irskih piscev, ki McGaherna venomer uvrščajo na eno izmed prvih petih stopničk.
McGahern, ki v svojih »Spominih« zapiše, da ne ve, če je on zapustil cerkev, ali pa je ona zapustila njega, v »Pornografu« primerja ritual svete maše z ritualom pisanja pornografije. Glavni junak ne sprejme odgovornosti za otroka, ki ga pričakuje njegova partnerka, potem ko je sama zavrnila možnost kontracepcije in splava. Sprejme pa odgovornost za svojo umirajočo teto – v bolnišnico ji, ker ženička ne zaupa tabletam, skrbno prinaša brandy, ki ji lajša bolečine. Za svojo domnevno nemoralnost je prav pred smrtjo tete tudi pretepen, na pogrebu pa mu moralizira celo lasten šef, sicer naročnik njegovih pornografskih pripovedk. Takšno ali drugačno moraliziranje ob branju romana, navkljub le-temu v romanu samem, ni potrebno – McGahern z osebnim in lokalnim pod reflektorje namreč ne postavi posameznih osebkov, temveč hinavsko zavrto, prav absurdno katoliško družbo Irske sedemdesetih. Molj pa sporoča, da je, čeprav je od takrat preteklo že mnogo Guinnessa, delo še vedno aktualno in več kot presega bregove zelenega otoka.
»Pornografa« priporoča za nasitno, a ne pretežko poletno kosilo Petra Meterc.
|
|
Arhiv Spletne strani Radia Študent Ljubljana 89,3 MHz
http://old.radiostudent.si/article.php?sid=28756
|