Oddaja v celoti:

----------------------------------------------------------

Zagovornik načela enakosti na uradu za enake možnosti, Boštjan Vernik Šetinc, je v četrtek sklical tiskovno konferenco, na kateri je predstavil problematiko, ki jo je zapisal že v svojem poročilu vladi. Zagovornik načela enakosti sicer obravnava primere domnevne diskriminacije glede na katerokoli osebno okoliščino. Namen obravnave je, kot piše na spletni strani urada za enake možnosti, navajamo: »v odkrivanju in opozarjanju na obstoj diskriminacije ter osveščanju javnosti v zvezi s to problematiko.« konec navedka. Pristojnosti zagovornika so dajanje splošnih informacij in pojasnil v zvezi z diskriminacijo in opozarjanje na nepravilnosti pri obravnavi konkretnega primera.

Vernik Šetinc je v svojem poročilu vladi ubral drugačno pot, kot so jo ubirali zagovorniki pred njim. Namesto, da bi se osredotočil na poročanje o konkretnih primerih, ki jih je kot zagovornik obravnaval, se je lotil analize sistema in sistemskih ovir, ki po njegovem mnenju preprečujejo ustrezno izvajanje ukrepov na področju diskriminacije. Boštjana Vernika Šetinca smo zato vprašali, kaj so sistemski problemi pri zaščiti pred diskriminacijo v Sloveniji in kje vidi njihovo rešitev?



Z zagovornikom se strinjajo tudi v organizaciji Amnesty International Slovenija, kjer so po lastnih raziskavah prišli do podobnih zaključkov. Govori vodja projektov Amnesty International v Sloveniji, Blaž Kovač:



Vernik Šetinc se je zaradi analiziranja sistemskih nesmislov in ovir, na katere je v svojem poročilu opozoril, soočal s številnimi kritikami z vladne strani. Ker je v poročilu mnogo kritik letelo tudi na samo vlado, in sicer na njeno sprenevedanje ter tudi, da so ga pri njegovem delu nemalokrat ovirali, se na njegove predloge za odpravo nekaterih nesmislov ali izboljšave v sistemu v vladi niso želeli opredeliti.



Da pa zagovornik ni ne samostojen ne neodvisen se strinja in tudi opozarja namestnik varuhinje človekovih pravic, Jernej Rovšek:



Vlada sicer zanika, da naj bi se vtikali v vsebino zagovornikovega poročila. Uradno stališče nam je predstavila direktorica urada za enake možnosti, Tanja Salecl:



Kakšen pa je odnos vlade do problemov, izpostavljenih v zagovornikovem poročilu? Tanja Salecl:



Boštjan Vernik Šetinc pa pravi drugače. Predsednik vlade Borut Pahor je namreč dejal, da nove samostojne institucije ne bo. Zagovornika smo zato vprašali še, kakšni bodo njegovi naslednji koraki.



Za demonstracijo sistemske neučinkovitosti in birokratske zapletenosti je Vernik Šetinc navedel primer ministra za šolstvo in šport, Igorja Lukšiča, ki mu očita diskriminacijo homoseksualnih in trans-seksualnih posameznikov v srednjih šolah. Dijaki prvih letnikov so namreč v podpis dobili izjavo, kjer poudarjajo, da so ponosni na svoj spol, ki v združenju z drugim spolom omogoča nadaljevanje civilizacije. Zagovornik je na tem primeru razložil omejenost njegovih pooblastil in neučinkovitost sistema.



Kar Vernik Šetinca posebej bode v oči so funkcije, ki jih ob funkciji ministra za šolstvo in šport še ima Igor Lukšič.



Z ministrstva za šolstvo in šport smo dobili zgolj pisni odziv, kjer poudarjajo, da je namen njihove akcije izključno vzpodbujanje varne spolnosti ter ozaveščanje o spolno prenosljivih boleznih in možnostih zaščite. Dejali so še, navajamo: »Z zagovornikom smo v kontaktu, redno se odzivamo na njegovo povpraševanje. Ker ugotavljamo, da so očitanja zagovornika neutemeljena, bomo z akcijo nadaljevali.« konec navedka. Na kakšen način lahko ministrstvo ugotovi, da so mnenja strokovnjaka na tem področju neutemeljena, nam ni znano.

Glede na vse težave je zagovornik načela enakosti ocenil, da je prihodnost bolj klavrna. Po njegovem mnenju naj bi bilo stanje glede diskriminacije v prihodnjih letih še slabše. Posebej ga skrbi morebiten referendum o novem družinskem zakoniku.



Namestnik varuhinje Jernej Rovšek se sicer strinja s tem, da je referendum neprimeren, vendar se ne boji, da bi zaradi njega eskalirala diskriminacija tudi na ostalih področjih.



Pri Amnesty International Slovenija pa opozarjajo predvsem na to, da smo lahko žrtve diskriminacije vsi.



Moč in domet zagovornika načela enakosti sta kljub zagotavljanju vlade, da je samostojen in neodvisen organ, sila omejena. Kako bi si drugače razlagali, da pravzaprav njegovo poročilo ni pravno zavezujoče in ga vlada šteje le kot mnenje, za katerega ji je dovoljeno, da ga v kateremkoli primeru označi za nesprejemljivo. Številni so se obregnili, da se samo poročilo premalo ukvarja s posameznimi primeri diskriminacije. Boštjan Vernik Šetinc odgovarja, da se samo en zaposleni težko spoprime z vsemi primeri, ki dnevno prihajajo na njegov naslov, zato pa ponuja sistemske rešitve, za katere pa z vladne strani ni posluha.

Kultivirala sta Božidar Kolar in Luka Počivalšek.