 Glasba> Tolpa bumovJOHN BUTCHER, DEREK BAILEY, GINO ROBAIR: Scrutables (Weight Of Wax, 2011) (ponovitev 18. 9. 2011 ob 00:30)
Nedelja, 11. 9. 2011
avtor/ica: Tit Podobnik
Posnetek iz leta 2000 po več kot desetletju odstira tančico z muziciranja tria John Butcher, Derek Bailey in Gino Robair ... (v celoti!)
* Še ne dolgo nazaj smo imeli na Radiu Študent priložnost prisluhniti duetu John Butcher in Gino Robair, duetu, ki muzicira skupaj že več kot desetletje, bolje rečeno skoraj desetletje in pol. Zanimivo, nekaj podobnega bi lahko leta 2000 dejali tudi za duet John Butcher in Derek Bailey, saj ju ustvarjalna pot veže vse od preloma med osemdesetimi in devetdesetimi, a na žalost ta ni bila podkrepljena z zadovoljivo bero diskografskega materiala. Leta 2000 je izšla njuna plošča Vortices and Angels, ki je poleg tega nekakšen split, saj so na njej dva posnetka Butcherja z Baileyjem ter trije Butcherja z Rhodrijem Daviesom. Poleg tega uradno obstaja samo še plošča Trio Playing, kjer se jima pridruži tubist Oren Marshall, s katerim sta tudi precej koncertirala. Zaradi vsega tega gre pri tokrat obravnavani plošči vsekakor za redek pojav, kjer lahko skupaj slišimo ta dva improvizatorja, hkrati pa album služi tudi kot zvočni zapis zgodnjega obdobja somuziciranj Gina Robairja in Johna Butcherja. Več kot dovolj razlogov, da se željno posvetimo osmim improvizacijam oziroma kompozicijam na ploščku.
Najbolj genialen in sočasno najbolj alarmanten vidik Scrutables je nenormalna distribucija idiomov. Mejo kredibilnosti v tem pogledu trio preseže že kmalu skozi prvo stvaritev, saj je vrtoglava pot preko vsega improvizacijskega drobovja enostavno pretirano naoljena. Ne gre ji verjeti, čeprav skepsa poslušalca v takšnih primerih ni nujno nekaj slabega. Če bi v improvizirani glasbi obstajal pridevnik »speven«, bi ga tukaj zelo težko izpustili. Pointilizmu sledi organska raztegnjenost, brbotanje, odpiranje in zapiranje zvočnega spektra, iz hladne »evropskosti« v vročekrvno »ameriškost« v improvizaciji. Nekdo bi rekel, da sliši v Baileyjevem igranju blues, in težko bi mu oporekali. Spet drug bi rekel, da sliši v Butcherju Coltranea ali Benninka v Robairu, in spet bi se mu težko argumentirano zoperstavili. Ampak to so zgolj nianse, s katerimi trio spretno operira v odpiranju še več prostora za glasbo, zelo pogoltno in prav nič prikrito. Sicer pa je bila to vedno vrlina nam ljubih improvizatorjev, ponižnost v besedah in zapisih, gosposkost in imperializem v godbi.
Če za trenutek zavrnemo vse fantastične pridevnike, ki so v obravnavi improvizirane glasbe še pred emocionalno obarvanostjo dejansko v zmoti, ugotovimo, da izid Scrutables najbrž ni prepozen. Soočanje z improvizacijo ravno zaradi prej omenjenega kontinuirano ponuja vedno nove interpretativne vidike, pa naj bodo ti surove tehnične ali aludirajoče narave. V kontekstu ustvarjanja posameznikov znotraj tria torej res ne gre za kaj pretirano presenetljivega, prej za že okušeno tvorbo z drugačno distribucijo začimb. Le v spomin bi bilo iz tega konteksta težko priklicati povsem enakovredne dogodke, a tudi tu odločajo nianse.
pripravil Tit Podobnik
|
|
Arhiv Spletne strani Radia Študent Ljubljana 89,3 MHz
http://old.radiostudent.si/article.php?sid=28916
|