OFF 1.700 KILOMETROV DOLGE HOJE Četrtek, 29. 9. 2011 avtor/ica: Urh
...umrla zaščitena priča v primeru, povezanem z vojnimi zločini nad Srbi v vasi Klečka na Kosovu...
...egiptovska volilna koalicija pod vodstvom Muslimanske bratovščine zagrozila z bojkotom parlamentarnih volitev...
...ameriške zvezne države in podjetja pozivajo vrhovno sodišče, naj po hitrem postopku zavrže zdravstveno reformo...
...demonstracije v Boliviji zaradi načrtovane gradnje avtoceste skozi pragozd se širijo...
...poslanka Socialnih demokratov Julijana Bizjak Mlakar izstopila iz stranke...
NAPOVEDNIK
Če ste strasten ljubitelj hoje, hitre ali počasne, potem se vam obeta nova poslastica. V Nepalu so namreč tudi uradno odprli veliko himalajsko pot, eno najdaljših in najvišje ležečih poti na svetu. Dolga je kar 1700 kilometrov in poteka po obronkih Himalaje od vzhoda države v okrožju Taplejung do kraja Humla na zahodu. Da pa je stvar kondicijsko še zahtevnejša, povejmo, da del poti poteka na nadmorski višini 5000 metrov, del pa na 4700. Vsekakor je za takšne razdalje bolje obvladati hitro hojo, še posebno, če nimate celo leto časa za hojo.
Pot je razdeljena na 10 odsekov. Tisti, ki bodo razdaljo 1.700 kilometrov prehodili v fazah, naj bi za to potrebovali 150 dni. Če pa ste željni pot prehoditi v celoti, potem bi to lahko storili v 60 dneh, je povedal svetovalec pri vzpostavitvi poti Gyaneshwor Mahato. Do zdaj rekord drži ameriški pustolovec Sean Burch, ki je pot prehodil v 49 dneh, šestih urah in osmih minutah. Nekaj sekund za zadnjo minuto pri tako dolgi poti pač ne igra pomembnejše vloge, saj si je težko predstavljati, da bi pri takšni dolžini poti na koncu odločala tako mala razlika. Razlog za uradno odprtje poti pa je bržkone ta, da pohodništvo spada med glavne turistične dejavnosti v Nepalu in se bodo s tem možnosti za tovrstno rekreacijo povečale. Dolžina poti bi bila tudi težek preizkus za Martina Strela, saj se ne bi mogel prepustiti toku.
Berete OFF program Radia Študent, ki nikoli ne hodi v prazno!
OFF PROGRAM
Zaščitena priča v primeru, povezanem z vojnimi zločini v vasi Klečka na Kosovu, za katere je med drugim obtožen nekdanji poveljnik Osvobodilne vojske Kosova - OVK - Fatmir Limaj, ki so jo v sredo našli mrtvo v Nemčiji, je po podatkih nemške policije storila samomor. Truplo zaščitene "priče X" oziroma Agima Zogaja so našli obešeno v parku v mestu Duisburg. Misija Evropske unije na Kosovu - Eulex - je sicer v začetku septembra sporočila, da je vložila obtožnico proti Limaju in še devetim osebam, osumljenim vojnih zločinov nad civilnim prebivalstvom in vojnimi ujetniki na Kosovu leta 1999. Sojenje proti skupini obtoženih naj bi se začelo v začetku oktobra, po nekaterih navedbah 17. oktobra. Limaj velja za enega od vodij tako imenovane dreniške skupine nekdanjega vodje OVK in sedanjega kosovskega premierja Hashima Thacija. Limaj je tudi podpredsednik vladajoče Demokratske stranke Kosova.
Izredna posvetovanja veleposlanikov držav članic Varnostnega sveta Združenih narodov za zaprtimi vrati o Kosovu so se končala brez odločitve oziroma ukrepa. Posvetovanja je zahtevala Rusija, in sicer zaradi torkovega nasilja na kosovsko-srbskem mejnem prehodu Jarinje, do katerega je prišlo, ko naj bi kosovski Srbi napadli sile zveze Nato - Kfor. Prišlo je tudi do streljanja, ko so Srbi skušali razorožiti pripadnika Kforja. Rusija od Kforja in Eulexa zahteva nevtralnost, ki naj je ti dve misiji do zdaj ne bi bili sposobni. Združene države Amerike pa so Kosovske Albance in Srbe pozvale k miru, Beograd in Prištino pa k nadaljevanju dialoga, ki se v torek zaradi nasilja ni nadaljeval. Srbija pa pred nadaljevanjem pričakuje rešitve za razmere na severu Kosova. V spopadih med Srbi in pripadniki misije Kfor so bili v torek ranjeni štirje Natovi vojaki in sedem Srbov.
Volilna koalicija pod vodstvom Muslimanske bratovščine je zagrozila, da bo bojkotirala prve parlamentarne volitve v Egiptu po padcu Hosnija Mubaraka, če peti člen v novem volilnem zakonu ne bo spremenjen. Ta strankam prepoveduje kandidiranje za tretjino sedežev v parlamentu, ki so rezervirani za neodvisne kandidate. Demokratično koalicijo poleg Muslimanske bratovščine sestavljata še Stranka svobode in pravice ter liberalna stranka al Vaf. Egiptovski vrhovni vojaški svet, ki začasno vodi državo, je sporočil, da bo prva faza parlamentarnih volitev potekala 28. novembra. V skladu z novim volilnim zakonom bosta dve tretjini poslancev izvoljeni preko strankarskih list po proporcionalnem sistemu, preostala tretjina pa z navadno večino, vendar se bodo za te sedeže lahko potegovali samo neodvisni kandidati. Demokratična koalicija ni edina, ki nasprotuje volilnemu zakonu. Zavrnilo ga je že več kot deset strank, ki trdijo, da je zakon napisan tako, da se bodo predstavniki starega režima pod krinko neodvisnih kandidatov lahko vrnili v parlament.
Ameriške zvezne države in podjetja, ki skupaj tožijo zvezno vlado zaradi lani potrjene zdravstvene reforme, prosijo vrhovno sodišče, naj hitro odloča o primeru in zakon v celoti zavrže. Vlogo za hitro odločanje pa je dalo tudi zvezno pravosodno ministrstvo, ki želi potrditev reforme. Nasprotniki reforme vidijo možnosti za uspeh predvsem v določilu zakona, ki od leta 2014 od vseh Američanov zahteva zdravstveno zavarovanje ali plačilo davčne kazni. Medtem ko je prizivno sodišče v Atlanti to določilo razglasilo za neustavno, je prizivno sodišče v Richmondu odločilo, da je še prezgodaj za odločanje o neustavnosti zakona. Ostala prizivna sodišča so zakon potrdila. Za hitro odločanje se je v sredo izrekel tudi upokojeni vrhovni sodnik John Paul Stevens, ki meni, da bi bilo treba problem rešiti še pred volitvami novembra 2012. Več o dogajanju čez lužo nam bo povedala redna poročevalka Radia Študent Lidija Poljaček:
Demonstracije v Boliviji se zaradi načrtovane gradnje avtoceste skozi naravni rezervat amazonskega pragozda širijo. Tako je več deset tisoč protestnikov popolnoma ohromilo promet v centru prestolnice La Paz. Bolivijska vlada sicer trdi, da je avtocesta nujna za razvoj, saj bi povezala oddaljene skupnosti z mesti in jim omogočila večji ekonomski trg. Tudi bolivijski največji delavski sindikat je včeraj razglasil enodnevni protest. Veliko protestnikov je tudi postavilo pod vprašaj zaveze predsednika Eva Moralesa, da bo ščitil pravice domorodnih ljudstev in zemljo, na kateri prebivajo. Morales je sicer prvi bolivijski predsednik, ki prihaja iz vrst domorodcev. Sicer je do incidentov prišlo konec prejšnjega tedna, ko je policija v nedeljo zelo nasilno in s solzilcem razgnala več domorodnih protestnikov približno 500 kilometrov od La Paza. Zaradi tega sta že odstopila notranji minister Sacha Lliorenti in obrambna ministrica Cecilia Chacon, nasilje pa je obsodil tudi Morales.
Grški državni uslužbenci, ki nasprotujejo napovedanim varčevalnim ukrepom, so v pričakovanju prihoda predstavnikov Evropske komisije, Evropske centralne banke in Mednarodnega denarnega sklada oziroma tako imenovane trojke protestno zasedli stavbe ključnih ministrstev. Med drugim so zasedli sedeže resorjev za finance, razvoj, pravosodje, delo, zdravje, notranje zadeve in kmetijstvo. Grki na tak način protestirajo proti novemu svežnju varčevalnih ukrepov, ki jih je pred nedavnim s ciljem zmanjšanja javnofinančnega primanjkljaja napovedala grška vlada. Trojka bo sicer pripravila poročilo, od katerega bo odvisno, ali bo močno zadolžena država lahko znova ušla bankrotu ali ne. Na podlagi ugotovitev trojke bo namreč sprejeta odločitev, ali bodo Atene prejele naslednjo tranšo maja lani dogovorjenega posojila ali ne.
Spodnji dom nemškega parlamenta, bundestag, je z veliko večino potrdil krepitev začasnega mehanizma za stabilnost evra - EFSF. Za krepitev je glasovalo 523 poslancev, proti 85, trije pa so se vzdržali. Nemčija je tako postala 11. država članica evroobmočja, ki je potrdila krepitev mehanizma. To so doslej storile Belgija, Francija, Grčija, Irska, Italija, Luksemburg, Portugalska, Španija in Finska, v torek pa tudi Slovenija. Mehanizem EFSF bo imel po novem 779,8 milijarde evrov kapitala in za 440 milijard evrov efektivne zmožnosti posojil.
Poslanka Socialnih demokratov Julijana Bizjak Mlakar je izstopila iz matične stranke. Za ta korak se je odločila, ker pa njenih besedah vlada in poslanci Socialnih demokratov pogosto ostajajo gluhi za zahteve svojega članstva, za potrebe prebivalstva in za javni interes ter omogočajo nadaljnje plenjenje še preostalega javnega premoženja. Mlakarjeva je bila sicer že v preteklosti kritična do Socialnih demokratov, več o izstopu nam bo povedala sama:
Moti jo tudi privatizacija železniškega zdravstvenega doma:
Vodja poslanske skupine Socialnih demokratov Dušan Kumer je izstop Julijane Bizjak Mlakar iz stranke ocenil kot običajno vrenje, ki pred volitvami nastane znotraj strank.
Predlog novele zakona o gospodarskih družbah, ki ga je v parlamentarni postopek vložila skupina poslancev Slovenske ljudske stranke in je prestal drugo branje, po mnenju prvopodpisanega pod zakon in predsednika stranke Radovana Žerjava ni protiustaven. Na to je sicer opozoril upravni odbor Združenja nadzornikov Slovenije. Po njihovem mnenju je predlog novele zakona neustrezen in protiustaven, saj s tako rigoroznim omejevanjem posega v ustavno pravico do svobodne gospodarske pobude in kriminalizira neuspeh, kadar gre za nehoteno dejanje. Radovan Žerjav nam je povedal, zakaj se mu zdi novela dobra in zakaj se ne strinja z Združenjem nadzornikov Slovenije: