S temi besedami se je kampanja, kljub temu da bo formalno potekala 30 dni pred volitvami, začela. Parlamentarne stranke večinoma priznavajo, da so jo začele že pred časom, kar je za novonastajajoče pobude hendikep. Dvojni. Zakonska materija jim namreč poleg zapletenih organizacijskih nalog odobrava tudi relativno manj medijskega prostora. Vsaj na nacionalki. Nova Slovenija ima zaradi evroparlamentarnega Peterletovega statusa srečo, zato si bo bogato odmerjeni čas delila z obrazi kontinuitete. Kontinuitete seveda v širšem smislu, kot ga pojmuje predvsem Janševa SDS.

Prve številke kažejo nekako takole: dobrih 30 odstotkov volilnega telesa ta moment ne bi šlo na volitve. Dobrih 20 odstotkov ob gledanju ponudbe koleba. Dobra polovica neodločenih volilnih upravičencev, katerega glasovi so na voljo, pa je vsekakor močno sporočilo izvoljeni in plačani politiki, novoniklim gibanjem pa dober volilni stimulans. Ker je Danilo Türk pohitel, parlamentarne stranke pa so kampanjo že začele, današnji Kultivator namenjamo izključno novim pobudam, ki jih narod, glede na statistične izsledke, očitno potrebuje.

Zeleni Slovenije se po razpadu in frakcioniranju, ki je sledilo dokaj zgodaj po prvih večstrankarskih volitvah, nikoli niso prav pobrali. Na volitvah v državni zbor leta 2008 so prejeli dobrih 5000 oziroma pol odstotka glasov. Predsednik stranke Drago Čuš zatrjuje, da gredo tudi na tokratne volitve. Močneje kot kadarkoli.



Stranka mladih je pred leti dobila nominalni dodatek – Zeleni Evrope. Še pred tem je že bila članica Državnega zbora. Na zadnjih volitvah je šla v kalkulativno sprego z ljudsko stranko, a je prav na račun minimalnega števila glasov za Radovana Žerjava iz poslanske devetdeseterice izpadel Darko Kranjc. Tokrat gre SMS na volitve samostojno. Stavi pa na predsednika državnega sveta Blaža Kavčiča, ki je prav danes obelodanil svoj prestop v vrste mladih. Darko Kranjc:



Eden redkih, ki se v Državnem zboru niso zavzemali za prehiter volilni rok, je bil Andrej Magajna. Pred dobrimi tremi leti je prag parlamenta prestopil s pomočjo Pahorjevih socialdemokratov, ki so pod svoje okrilje vzeli prav Magajnove krščanske socialiste. Zdaj samostojni poslanec Magajna se je tako znašel na odprtem in suhem. Se pa očitno zaveda pomena medijske prisotnosti, ki jo je pretekle dni dodobra izkoristil s predlaganjem Gojka Staniča za mandatarja. Kar ni bilo naključno. Andrej Magajna:



Bohinjski župan Franc Kramar gre na volitve z dvajsetimi županskimi, predvsem pa nestrankarskimi kolegi. Gibanje za Slovenijo se bo v strankarskem uniforme odelo v soboto, 8. oktobra. O načrtih, taktiki in možnostih je povedal tole:



Stranka enakih možnosti Sem-Si na političnem prizorišču ni nova. In ni edina, ki ve, da je parlamentarni prag težko dosegljiv. Elena Pečarič ni optimistična, je pa vztrajna.



Naši sogovorniki seveda niso edini pretendenti, ki bodo dali odgovor na vprašanje, ali je država sposobna izbrati alternativo. Sašo Peče in Lipa, Mihael Jarc in Čista voda, Auerjeva Lista za pravičnost in razvoj, Duhovnik-Drobničeva Krščansko-socialna stranka, Popovičeva Slovenija je naša. V Sloveniji je ta trenutek registriranih 74 političnih strank. V kratkem se jim bodo pridružili še TRS Matjaža Hanžka in ekipe zaskrbljenih državljank in državljanov ter že omenjeno Kramarjevo gibanje za Slovenijo. In skupaj s parlamentarno kontinuiteto gotovo čakajo, kaj bo rekel Zoki?