Politika> Kultivator

Od vertikalnega Wall Streeta do horizontalne prihodnosti
Petek, 7. 10. 2011

avtor/ica: Gregor K. in Maja Z.

Po začetnem medijskem zatišju zasedba newyorške finančne četrti, ki je že pošteno zakorakala v svoj tretji teden, prihaja vse bolj v središče pozornosti. Civilna iniciativa Occupy Wall Street, ki jo je z javnim pozivom poleti napovedala sicer kanadska antipotrošniška organizacija Adbusters, od 17. septembra dalje zaseda javne površine New Yorka, počasi pa tudi drugih ameriških velemest.

Po začetnem medijskem zatišju zasedba newyorške finančne četrti, ki je že pošteno zakorakala v svoj tretji teden, prihaja vse bolj v središče pozornosti. Civilna iniciativa Occupy Wall Street, ki jo je z javnim pozivom poleti napovedala sicer kanadska antipotrošniška organizacija Adbusters, od 17. septembra dalje zaseda javne površine New Yorka, počasi pa tudi drugih ameriških velemest. Akcije, ki se ponašajo s svojo heterogenostjo, decentraliziranostjo in neartikuliranostjo zahtev, imajo predzgodovino tako v specifično ameriških situacijah, kot je bil na primer fiasko po orkanu Katrina, kot tudi v globalnih problemih, predvsem povezanih s svetovno finančno krizo, ki izvira prav iz Wall Streeta. Praktična motivacija pa vsaj v določeni meri prihaja tudi z naše strani Atlantika - deloma iz arabskega sveta, deloma pa tudi iz Grčije in Španije.

Kako je torej trenutno videti situacija v New Yorku? Govorili smo z Gregom Basto, namestnikom direktorja civilno-družbene organizacije New York Communities for Change, ki je ena od soudeleženk zasedbe:

Gibanje „Occupy Wall Street" je le najnovejše v nizu gibanj, ki v zadnjem času zavzemajo ulice in trge velemest po vsem svetu. Britanski strokovnjak za novovznikla gibanja Pete North meni, da prinašajo kar nekaj novosti:

Čeprav zadnje čase res ne moremo brez omembe novih tehnologij, tweetanja in 'aj-telefoniranja', pa so newyorški demonstranti inovativni tudi na bolj nizko tehnoloških področjih. Prepovedana jim je bila namreč uporaba megafonov in drugih zvočnih sistemov, zato za ojačevalec zvoka uporabljajo kar svoje glasove. Tako je to videti v praksi:

Posnetki človeškega mikrofona so že pošteno zaokrožili po internetu, toda sicer so protesti v New Yorku potrebovali nekaj tednov, preden so dodobra pritegnili pozornost mainstream medijev. No, in ker ima v ameriškem medijskem prostoru prav posebno mesto Fox News, si poglejmo originalno perspektivo njihove priljubljene komentatorke Ann Coulter:

Seveda si lahko predstavljate vse ostale cvetke o smrdljivih hipijih in nevednih lenuhih, brez katerih v desničarsko nagnjenih trobilih pač ne gre. Kako pa na splošno vidi medijsko pokrivanje protestov zasedbe Greg Basta?

Primož Kraševec, raziskovalec na pedagoškem inštitutu in član Delavsko-punkerske univerze, poleg razlik, ki so prisotne pri različnih gibanjih, od vstaj v arabskih državah do dogajanja v Južni Ameriki in protestov v Španiji ter Združenih državah Amerike, vidi tudi določene elemente, ki so vsem skupni:

Žiga Vodovnik, docent s katedre za teoretsko analitsko politologijo na Fakulteti za družbene vede, pa opozarja na druge stične točke teh gibanj:

Kako pa na tovrstne primerjave gledajo v New Yorku? Greg Basta:

Gibanjem, kot sta „15. maj" v Španiji in „Occupy Wall Street" v Združenih državah, je skupen tudi način organizacije tako imenovane horizontalne demokracije, ki poskuša funkcionirati brez vodij in določenih togih organizacijskih načel, pri čemer vsak glas šteje enako. Ideja sicer ni nova, je pa novo, da se v zadnjem času prakticira na širši ravni. Seveda prinaša takšna praksa poleg mnogih pozitivnih stvari tudi negativne. O obojih smo govorili s Krašovcem:

Eno od vprašanj, na katerega ne moremo podati odgovora, je, koliko časa lahko vzdržijo množična gibanja, organizirana po principu participatorne demokracije. Nevarnost, da pride do hitre nevtralizacije uporniškega naboja, vidi Vodovnik v strankah, ki bi lahko izkoristile sama gibanja za svoje lastne interese znotraj obstoječih institucij:

Vedno znova se izkazuje, da participatorna politika v manjšem obsegu zelo dobro deluje, vprašanje pa je, kako učinkovita bi bila na državni ravni. Krašovec:

Pete North glede dolgoročne vzdržnosti te taktike ni preveč optimističen:

Priprave pa so že v teku za dan globalne akcije, ki je napovedan za soboto, 15. oktobra. Več o tem, kaj to pomeni, nam je povedal aktivist Socialnega centra Roga Valter:

Se vidimo v naslednji revoluciji - ali pa vsaj naslednjo soboto!



Arhiv Spletne strani Radia Študent Ljubljana 89,3 MHz
http://old.radiostudent.si/article.php?sid=29236