ODDAJA V CELOTI:



Protesti, ki že tedne in mesece razdrobljeno potekajo po svetu, imajo isti sprožilec in isto tarčo. Diktature, takšne in drugačne. Svetovna gospodarska in finančna kriza, ki jo je povzročilo brezbrižno nasilje finančnih centrov moči, je svetovno prebivalstvo spodbudilo k prebujenju, k revoluciji. Bolj kot kdajkoli prej je postalo očitno, da so politiki, ki naj bi zastopali interese ljudi, le marionete kapitalskih krogov in lastnih interesov. Po treh letih, odkar jim je finančni cirkus na Wall Streetu ušel izpod nadzora, se pripravlja največja globalna akcija proti neoliberalnemu, korporativističnemu kapitalizmu. 15. oktober naj bi predstavljal premik, kakršnega še ni bilo. Jutri se bo namreč v skoraj tisoč mestih po 82 državah začel globalni dan za spremembe. Sinhrono in z jasnim ciljem.

Preden pa preidemo k jutrišnjim demonstracijam, pojdimo na sam začetek. Še preden sta pohlep in preračunljivo špekuliranje na Wall Streetu povzročila globalne posledice, se je s finančnim in gospodarskim zlomom soočala do takrat ena od najbolj naprednih in demokratičnih družb na svetu, Islandija. Leta 2007 je javni dolg te države znašal 900 odstotkov Bruto družbenega proizvoda, vsak državljan Islandije pa je posredno dolgoval 20.000 evrov. Islandska vlada je v začetku prejšnjega desetletja privatizirala tri banke, Kaupthing, Glitnir in Landsbanki. Po privatizaciji so si v petih letih izposodile 120 milijard dolarjev, kar je kar desetkrat več, kot je bilo vredno celotno islandsko gospodarstvo. Hkrati so se cene hiš več kot podvojile, posamezniki pa so si izposojali ogromne vsote denarja in za hipoteke zastavljali stvari, ki so jih nameravali kupiti. Denar je odtekal iz Islandije v druge države, kjer so novopečeni milijonarji postavljali verige svojih podjetij z denarjem, ki so si ga izposodili pri lokalnih islandskih bankah. Leta 2008, ko je virtualni denar izpuhtel, se je zgodil kolaps. Islandske banke namreč niso mogle izplačati terjatev tujih upnikov.

Glede na to, da se kot zgleden primer, kako iz krize, vedno omenja to otoško državo, smo govorili z islandsko pisateljico in aktivistko Birgitto Jonsdottir, ki je od leta 2009 tudi parlamentarna poslanka stranke Gibanje. Kakšna je torej situacija, ali je Islandija krizo pustila za sabo?



Nekaj podobnega se je in se še vedno dogaja po vsem svetu, s to razliko, da so finančne injekcije, ki so jih po kolapsu bank sprejeli v drugih državah, denar jemale iz proračuna, ki je namenjen za zdravstvo, šolstvo, socialo in podobno, ter ga dajale bankam, ki so krizo omogočile in sprožile. Da se kaj podobnega ne bi dogajalo, so na Islandiji spremenili ustavo. Pri vsaki reformi mora sodelovati tudi skupina 25 državljanov, ki ne smejo pripadati nobeni politični stranki, vsakega od njih pa mora priporočiti 30 drugih državljanov. Birgitte Jonsdottir nam je pojasnila, kako to deluje v praksi in ali so že opazili pomanjkljivosti?



Jonsdottirjeva gibanja, kot so »Occupy wall Street« in vsesvetovno gibanje 15. oktober, vidi kot posledico njihovega upora ter kot izjemen odgovor političnim in finančnim elitam.



Glede na to, da Mednarodnemu denarnemu skladu, ki je eden od glavnih tarč protestov, še vedno dolgujejo 2 milijardi dolarjev, nam je Jonsdottirjeva pojasnila naslednje korake v boju.



Kot že rečeno, se jutri pričakuje pred finančnimi institucijami ljudi po celem svetu, tudi v finančnem centru Evropske unije, Frankfurtu. Poslušajmo pogovor s koordinatorjem dogodka Occupy Frankfurt, Wolframom Sienerjem. Za začetek smo ga vprašali, če ljudje v Nemčiji zaradi denarne pomoči, ki iz njihove države polzi v Grčijo in Španijo, čutijo kaj večjo jezo:



Zadnji val protestov se napaja tudi iz ameriškega gibanja Occupy Wall Street, ki traja že mesec dni in pridobiva na množičnosti. Pogovarjali smo se z aktivistom Mattom Vervilo, ki se nahaja v Zuccotti parku v New Yorku, in ga vprašali, koliko ljudi je v preteklem tednu prišlo na proteste in kakšno je stanje danes.



Kaj pa se bo v New Yorku dogajalo jutri, na dan globalne akcije?



Tudi v Sloveniji se načrtujejo protesti, in sicer v Kopru, Novi Gorici, Mariboru in Ljubljani. Na neki način se je serija protestov začela že z včerajšnjim shodom Za prostore svobode na Kongresnem trgu, na katerem so udeleženci zahtevali pravno, solidarno in strpno državo. Na javnem govorniškem odru, v paviljonu nasproti Slovenske filharmonije, se je zvrstilo več govornikov. Čeprav je bil namen shoda v prvi vrsti zavzemanje za odprto in neizključujočo družbo, se govorci niso mogli izogniti problemom, ki jih proizvaja trenutna finančna situacija. Poslušajmo izsek iz govora filozofa Leva Krefta:



Ali je imel včerajšnji dogodek kakšno povezavo z jutrišnjim protestom, smo vprašali soorganizatorja shoda, Aleša Črniča, religiologa s Fakultete za družbene vede:



Kot preddogodek jutrišnjih protestov pa ravnokar poteka tako imenovani »teach-in« v prostorih Nove Ljubljanske banke v Ljubljani. Gre za koordinirano akcijo, kjer več posameznikov izraža osebne stiske, ki jim jih je povzročil kapitalistični sistem in za katerega so soodgovorne banke. Več o dogajanju na »teach inu« nam bo v živo povedal sodelavec Radia Študent, Franci Iskra:



Današnjega Kultivatorja bo kmalu konec. Manifestacije globalnega nestrinjanja z izkoriščanjem množice s strani elit pa se šele začenjajo. Jutri ob treh tudi v Ljubljani na Kongresnem trgu, v Mariboru na trgu Leona Štuklja, v Novi Gorici, že ob enajstih pa tudi v Kopru na glavnem krožišču. Za konec si privoščimo še malo islandske modrosti:



Kultivator o prihajajoči revoluciji sta pripravila Božidar Kolar in Luka Počivalšek.