Politika> N-euro moment

KORPORATIVNA ALI NEPOSREDNA DEMOKRACIJA?
Sreda, 2. 11. 2011

avtor/ica: tomazza

Posamezniki in posameznice, združeni v Civilno gibanje za elektronsko neposredno demokracijo, so prepričani, da je reprezentativna demokracija, ki bi naj jo omogočal aktualni volilni model na Slovenskem, preživeta in izpeta. Zato slovenske politične stranke pozivajo, da naj sprejmejo in tudi udejanjijo idejo neposredne demokracije ter sistem Elektronske neposredne demokracije, po katerem bi lahko referendumsko odločanje izpeljali kar s pomočjo SMS sporočil ...

Posamezniki in posameznice, združeni v Civilno gibanje za elektronsko neposredno demokracijo, so prepričani, da je reprezentativna demokracija, ki bi naj jo omogočal aktualni volilni model na Slovenskem, preživeta in izpeta. Zato slovenske politične stranke pozivajo, da naj sprejmejo in tudi udejanjijo idejo neposredne demokracije. Ker je bila tiskovna konferenca tega civilnega gibanja in predstavitev sistema Elektronske neposredne demokracije, po katerem bi lahko referendumsko odločanje izpeljali kar s pomočjo SMS sporočil, to dopoldne, še ni jasno kako in ali sploh se bodo na to pobudo odzvale domače politične stranke. Toda kljub temu se bodo pobudniki za elektronsko neposredno demokracijo za poslanske sedeže potegovali na kandidatni listi Demokratične stranke dela, ki se je kot prva, zaenkrat pač še izven-parlamentarna stranka, zavezala, da bo v primeru sicer res malo verjetnega vstopa v Državni zbor zagovarjala voljo ljudi, ki jo bo pred tem preverila prav s pomočjo elektronske neposredne demokracije.

Domača preživelost reprezentativne demokracije je sicer ponovno na preizkušnji prav to popoldne. Na enem zadnjih labodjih spevov tega mandata oziroma izrednem zasedanju že razpuščenega Državnega zbora bo poslavljajoča se poslanska zasedba predčasno zaključenega mandata ponovno glasovala o kar petih zakonih, na katere je veto stisnila korporativno izvoljena zasedba Državnega sveta. 40 državnih svetnikov, ki so organizirani v petih interesnih skupinah po posameznih področjih, je namreč v ponovno poslansko odločanje z absolutno večino vseh 90-ih poslancev vrnilo vseh pet zakonskih besedil, ki jih je na zadnji redni seji tega mandata sprejel Državni zbor. Gre pa za: novelo kazenskega zakonika, novelo zakona o kazenskem postopku, zakon o odvzemu nezakonito pridobljenega premoženja, novelo zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije ter novelo zakona o gospodarskih družbah.

Veto Državnega sveta na vseh teh pet zakonskih besedil je sicer poskrbel predvsem za to, da so se v ospredje javne pozornosti ponovno prebile razprave o sami smiselnosti obstoja in vloge Državnega sveta v demokratični ureditvi domače Republike. Samo po sebi je sicer razumljivo, da gresta obstoj in delo Državnega sveta v nos predvsem domačim političnim strankam, saj le ni povsem gotovo, da bodo poslanci danes popoldne uspešno strnili vrste in z absolutno večino izglasovali vseh pet v Državnemu svetu zavrnjenih zakonskih besedil. Za njegovo odpravo so se najbolj goreče in javno zavzeli v stranki ZARES, v kateri menijo, da se Državni svet vse bolj krči v organ blokade, ki pretežno uporablja vzvod veta, namesto da bi v oblikovanju politik kreativno sodeloval, ter da postaja organ, ki zgolj nasprotuje in skuša preprečevati uveljavitev odločitev državnega zbora.

Zato so v stranki ZARES kot uvod v predvolilno kampanjo že pripravili predlog za začetek postopka za spremembo ustave, ki ga bodo v naslednjem mandatu, če se sploh uvrstijo v Državni zbor, predlagali v sprejem. Med drugimi spremembami ustave, za katere je sicer v skladu z domačo zakonodajo potrebna kar dvotretjinska večina vseh poslancev, predlagajo tudi ukinitev Državnega sveta. Toda namesto Državnega sveta bi v ZARES ustanovili zbor zastopnikov lokalnih, pokrajinskih in občinskih, interesov, ki bi imel drugačne, a zaenkrat še ne povsem jasne pristojnosti. Delno pomisleku iz v tem mandatu vladajoče koalicije še pred njenim klavrnim koncem umaknjenih zakonodajalcev iz vrst ZARES pritrjuje tudi statistika. V mandatnem obdobju 2008 – 2011 je namreč državni svet v sprejem državnemu zboru predlagal le 6 zakonov in sprejel odložilni veto na kar 27 zakonov.

Toda že iz domače Ustave izhaja, da je korporativno sestavljeni Državni svet zastopstvo nosilcev socialnih, gospodarskih, poklicnih in lokalnih interesov. Sestavljajo ga štirje predstavniki delodajalcev; štirje predstavniki delojemalcev; štirje predstavniki kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev; šest predstavnikov negospodarskih dejavnosti in dvaindvajset predstavnikov lokalnih interesov. Iz česar sicer samo po sebi izhaja, da predvolilni predlog stranke ZARES niti ni prav zelo revolucionaren, saj imajo predstavniki lokalnih interesov že zdaj v njem zagotovljeno več kot absolutno polovico glasov. Prav tako je že v Ustavi določeno, da je ob možnosti predlaganja zakonov v sprejem državnemu zboru in dajanju mnenj državnemu zboru o vseh zadevah iz njegove pristojnosti tudi možnost zahtevanja, da državni zbor pred razglasitvijo kakega zakona o njem še enkrat odloča, ena temeljnih pravic Državnega sveta, kot ga imamo in poznamo na Slovenskem.

Ne glede na končni izid danes ponovljenih glasovanj o z vetom Državnega sveta zavrnjenih zakonskih besedilih, pa usoda korporativno sestavljenega Državnega sveta zaenkrat še pač ni negotova. Nenazadnje ga ob domači Ustavi dodatno varujeta dejstvi, da je za njegovo odpravo potrebna kar dvotretjinska večina in da ga tako ali tako večina domačih političnih strank razume kot odlagališče za svoje ne najbolj uspešne ali vsaj nekoliko odslužene člane, kot je bil denimo za Liberalno demokracijo do neuspešne kandidature proti Katarini Kresal in posledičnega izstopa iz LDS predsednik Državnega sveta Blaž Kavčič.

Tudi za uveljavitev predloga za elektronsko neposredno demokracijo, katerega so danes predstavili zgolj po imenu civilno družbeni kandidati Demokratične stranke dela na prihajajočih volitvah, bi bila potrebna dvotretjinska večina poslancev Državnega zbora. Zato v kratkem pač še ni za pričakovati, da bomo v domači Republiki referendumska odločanja izvajali kar s pomočjo SMS sporočil. Res sicer je, da bi na ta način lahko tudi kaj privarčevali, toda potem pač več ne bi potrebovali ne Državnega zbora in ne Državnega sveta, ampak bi o vseh zadevah odločala večina politično bolj ali manj kompetentnih državljanov.

Toda tako to gre. V tej predvolilni kampanji bo tako še najbolj za lase privlečena prav zaveza Demokratične stranke dela, zaradi katere bi se naj predstavniki Civilnega gibanja za elektronsko neposredno demokracijo sploh odločili, da se bodo za poslanska mesta potegovali prav na njenih kandidatnih listah. Gre pač za svojevrsten cinizem domače korporativne demokracije, ki se sama po sebi pač ne namerava ukiniti. Demokratična stranka dela volilnega programa, idej in vsebinskih rešitev za vodenje države pravzaprav sploh ne potrebuje. Izvolite jih v Državni zbor, pa bodo v njem za poslanske plače zagovarjali, karkoli bodo pač pokazali rezultati te neposredne elektronske demokracije.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem z domačo predvsem samo sebi namenjeno korporativno demokracijo v zobeh poskrbel Tomaž Z.




Arhiv Spletne strani Radia Študent Ljubljana 89,3 MHz
http://old.radiostudent.si/article.php?sid=29546