NAPOVEDNIK

Ruski premier Vladimir Putin nadaljuje z neumorno predsedniško kampanjo. Tako je včeraj v porodnišnici v Kaliningradu obiskal enega od ruskih novorojenčkov, ki je pretendent za naziv sedem milijardni človek. Da je izgledalo vse čim lepše za kamere, je Putin mami Jeleni Nikolajevni prinesel šopek cvetlic in malega Pjotra previdno objel. Novorojenček je imel med obiskom dudo v ustih, da ne bi slučajno jokal. Tako je bil raje modro tiho in si je mislil svoje. Sicer bi se v tem kontekstu Putin lahko zgledoval po Stalinu, ki je bil na propagandnem materialu tudi velik ljubitelj otrok, lahko bi rekli celo nekakšen dedek mraz.

Putin je tudi poskrbel, da se srečni materi pišejo lepši časi, saj ji je izročil certifikat, s katerim bo lahko svoje stanovanje zamenjala za večjega, saj je z družino, ki sedaj šteje tri otroke, doslej živela v enosobnem stanovanju. Seveda pa je mati v propagandne namene morala izreči nekaj zahval. Pohvalila je namreč novo šolo in vrtec v Kaliningradu, ruski eksklavi med Litvo in Poljsko. Oče Pjotra očitno za obisk ni vedel, saj je njegova izvoljenka povedala, da je izbruhnil v jok od sreče, ko je slišal za Putinov obisk. Pa saj ne bi mogli biti lepše in bolj idilično.

Berete idilični OFF program Radia Študent!

OFF PROGRAM

Sodišče v New Yorku je ruskega trgovca z orožjem Viktorja Buta spoznalo za krivega preprodaje orožja Revolucionarni armadi Kolumbije, ki je na spisku terorističnih organizacij Združenih držav Amerike. Buta, ki je znan tudi pod imenom trgovec s smrtjo in je največ orožja prodal v Afriki, so sicer s pomočjo dveh agentov ameriške agencije za boj proti mamilom prijeli leta 2008 v tajski prestolnici Bangkok. Agenta sta se predstavljala kot kupca orožja za Revolucionarno armado Kolumbije. Leta 2010 ga je Tajska kljub ostremu nasprotovanju Rusije izročila Američanom. But je namreč tesno povezan z ruskim vojaškim, političnim in obveščevalnim aparatom. Rusija je ves čas grozila, da bodo postopki proti Butu poslabšali odnose z Združenimi državami. Butovi odvetniki, so dejali, da se bo na obsodbo pritožil, medtem ko Rusija dvomi, da je bilo sojenje pošteno. Do njegove aretacije je prišlo tako pozno tudi zaradi tega, ker veliko skupin v Afriki, ki jim je orožje prodajal, ni na seznamih terorističnih organizacij.

Demokratični republiki Kongo bo v znak izboljšanih odnosov med top državo in Ruando vrnjeno okoli 70 ton mineralov, ki jih je zasegla ruandska policija. Gre predvsem za zlato in koltan, ki se uporablja v elektronskih napravah. Vrnitev zaseženih mineralov sledi mednarodnim regulacijam, s katerimi bi radi preprečili trgovanje na črnem trgu z omenjenimi snovmi. Sicer je bilo bogastvo Demokratične republike Kongo z minerali v preteklosti razlog za veliko nemirov, saj so tako lokalne kot tuje oborožene sile zavojevale veliko rudnikov ne vzhodu države na meji z Ruando, kar proizvaja tudi neprestane konflikte med omenjenima državama, ki jih poleg tega kreirajo tudi medetnični spori.

Nemiri v Siriji se nadaljujejo tudi potem, ko je Damask v celoti sprejel načrt Arabske lige o končanju skoraj osem mesecev trajajočega nasilja v tej državi. Aktivisti so na spletu med drugim objavili posnetke novih protestov, na katerih so udeleženci pozivali k odstopu predsednika Bašarja al Asada. V osrednji sirski provinci Homs naj bi bil poleg tega danes ubit civilist, medtem ko naj bi jih v sredo umrlo 25. Aktivisti so za petek pozvali k novim protestom. Sirska vlada se je s pristankom na načrt Arabske lige za končanje nasilja v državi med drugim obvezala, da bo iz mest umaknila vojsko, osvobodila domnevne nasprotnike režima in omogočila dostop mednarodnim opazovalcem v državo. Po navedbah opozicije režimu sicer ne gre zaupati, al Asad naj bi po njihovem prepričanju skušal le pridobiti čas.

Grški premier George Papandreu je za danes sklical novo izredno srečanje članov svoje vlade, ki naj bi mu sledilo zasedanje poslanske skupine vladajočih socialistov. Do srečanja prihaja pred za petek predvidenim glasovanjem o zaupnici vladi, saj je vlada po napovedi dveh poslancev iz lastne koalicije, da se bosta vzdržala glasovanja, izgubila večino v parlamentu. Več ministrov in poslancev je že pred tem Papandreuja pozvalo, naj umakne svoj predlog za razpis referenduma glede novega dogovora za celovito rešitev evra, ki mu ostro nasprotuje tudi konservativna opozicija. Proti referendumu se je med drugim izrekel tudi grški finančni minister Evangelos Venizelos, skupaj naj bi mu nasprotovalo pet ministrov. Grški minister za obrambo Panos Beglitis je medtem zamenjal najvišji vojaški vrh, torej načelnika generalštaba, komandante kopenskih sil, mornarice in letalstva. Javnost je v šoku in tudi opozicija zahteva pojasnilo te poteze Beglitisa.

Italijanska vlada je na izrednem sestanku sprejela nov sveženj protikriznih ukrepov. Med predlaganimi zakonodajnimi ukrepi, s katerimi želi Rim preprečiti, da bi šla država po poti Grčije, Irske in Portugalske, so prodaja državnih nepremičnin, spodbujanje investicij v infrastrukturo in privatizacija lokalnih javnih podjetij. Vlada je predloge ukrepov oblikovala kot dopolnila k proračunski zakonodaji, njihov sprejem pa mora zdaj potrditi parlament. Glede na besede predstavnikov urada italijanskega premiera Silvia Berlusconija bodo poslanci o tem odločali do konca leta. Cilj predlaganih ukrepov naj bi bil prepričati mednarodne vlagatelje, da se je Italija sposobna spopasti s svojimi dolžniškimi težavami in da za to ne potrebuje posojila držav območja evra in Mednarodnega denarnega sklada. Sprejemanje novih varčevalnih ukrepov je tudi posledica tega, da sta Francija in Nemčija začeli dvomiti v Berlusconijeve reforme sposobnosti, da bi zmanjšal dolg države.

Ob dvajsetem dnevu zasedbe ploščadi pred borzo smo spregovorili z Irfanom, ki nam je povedal, kakšno je bilo vzdušje pred borzo čez dan in kaj vse se je in se še bo dogajalo pred to finančno institucijo:



Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije z zaskrbljenostjo spremlja napovedi večine političnih strank, ki bodo sodelovale na decembrskih predčasnih parlamentarnih volitvah, da bodo posegle v socialni in materialni položaj javnih uslužbencev. Zaradi tega so političnim strankam poslali vprašanja ter pričakovanja sindikata od nove oblasti. Več o namenih vprašanj in pričakovanjih nam bo povedal glavni tajnik sindikata Branimir Štrukelj:



Premier Borut Pahor je po seji vlade izrazil upanje, da se bodo nadaljevala posvetovanja med poslanskimi skupinami o morebitnem vnovičnem sklicu seje Državnega zbora ter obravnavi in sprejetju interventnega zakona za javni sektor. Vzdržnost javnih financ mora po njegovih besedah sicer tudi v naslednjem obdobju ostati najpomembnejši cilj slovenske politike. Kaj o tem meni Štrukelj?



Stranka enakih možnosti Slovenije je na tiskovni konferenci predstavila, kako v stranki vidijo politično in medijsko diskriminacijo v Sloveniji. Govorili smo s predsednico stranke Eleno Pečarič:



Druga stvar, ki se zdi Pečaričevi problematična, pa je, da so ob vstopu Zorana Jankovića in Gregorja Viranta v volilno tekmo nekateri kar naenkrat povzdignili glas, kako je zakonodaja o Radioteleviziji Slovenije diskriminatorna do neparlamentarnih strank in se jo da razlagati tudi drugače kot do zdaj. Seveda nekateri to počnejo z namenom, da bi Virant in Janković lahko bila prisotna na soočenjih z voditelji parlamentarnih strank na nacionalki, ne pa, da bi zares imele vse stranke iste pogoje. Po drugi strani pa Pečaričeva že vrsto let opozarja na te vrste diskriminacijo in je vedno naletela na gluha ušesa:



Planinska, Ribiška, Lovska, Turistična, Čebelarska in Kinološka zveza Slovenije so podpisale pismo o sodelovanju na področju trajnostnega razvoja ter pri skupnih prizadevanjih varovanja in ohranjanja biotske raznovrstnosti. Koliko lahko to pomaga pri ohranjanju narave v Sloveniji, nam je povedal predsednik Turistične zveze Slovenije Peter Misja: