Včeraj je Fakulteti za družbene vede potekal tretji letošnji Antifa seminar, tokrat v znamenju anarhističnega gibanja. V predavalnici 10 je potekala delavnica z naslovom Anarhizem kot metoda organiziranja. Delavnico sta vodila člana Federacije za anarhistično organiziranje Tine in Matevž. Najprej sta se dotaknila definicije anarhizma. Udeleženci so dobili nalogo. Na list papirja so zapisali, kaj si predstavljajo pod besedo anarhizem. Najprej so svojo definicijo uskladili s sosedom, nato v skupini štirih. Namen te kratke delavnice, kakor je pojasnil Tine, ni bil najti pravo in edino definicijo anarhizma, temveč začeti razmišljati o njej. Enoznačna definicija anarhizma namreč ne obstaja.

V anarhizmu obstajajo številni tokovi, ki se med seboj dopolnjujejo, včasih pa so tudi izključujoči.

O anarhizmu lahko razmišljamo kot o prepletu dveh nivojev, teorije in prakse. Po eni strani je anarhizem ideologija, po drugi pa tudi praksa organiziranja in delovanja. O prepletu teh dveh nivojev govori Tine.

Sledila je diskusija o osnovnih pojmih, ki se povezujejo z anarhizmom. Samoorganizacija, avtonomija, horizontalnost, direktna akcija in decentralizacija so pojmi, ki združujejo anarhistične skupine, pa tudi druge avtonomne politične grupacije. Kakor je pojasnil Matevž, gre za kompleksne pojme, ki si jih vsakdo predstavlja nekoliko drugače. Prav tako jih ne smemo jemati iz konteksta antikapitalističnega boja ali razmišljati o njih ločeno, saj so sami zase zgolj prazni označevalci.

Pri debati o pojmu avtonomija se je postavilo vprašanje o kompromisih. V katerih točkah je pametno zavzeti manj avtonomno pozicijo v razmerju do institucij? Zastaviti boj bolj radikalno ali postopoma priti do sprememb? Tine je odgovoril s primerom anarhosindikatov.

Matevž vidi oddelčne skupščine na zasedeni Filozofski fakulteti kot dober primer za ponazoritev pojma decentralizacije.

Zadnji del delavnice je bil namenjen predstavitvi Federacije za anarhistično organiziranje in njenega delovanja. Tine in Matevž sta skušala prikazati delovanje organizacije, ki pri svojem delovanju upošteva principe nehierarhičnega organiziranja. Edini odločevalni organ je baza, ki jo sestavljajo avtonomne skupine in posamezniki. Rednih delegatskih sestankov se udeležujejo delegati, ki zgolj prenašajo sporočila svojih skupin, nimajo pa moči odločanja. Federacija ima za lažje delovanje Skupino za koordinacijo komunikacije, ki koordinira komunikacijo med posameznimi avtonomnimi skupinami in s sorodnimi organizacijami pri nas in v tujini. Net kolektiv skrbi za spletno stran, Uredništvo za izdajo časopisa Avtonomija, Blagajna pa za finance. Na letnem kongresu delegirajo posameznike v prej omenjene organe federacije. Trudijo se, da funkcije rotirajo, saj se tako prepreči kopičenje znanja in moči pri posameznikih, hkrati pa se znanje razprši med več posameznikov.

V sklopu tokratnega seminarja je tudi razstava 10 let anarhizma pri nas, ki se nahaja v avli fakultete in preko fotografij, plakatov in različnih dokumentov pripoveduje zgodbo zadnjega desetletja anarhističnega gibanja pri nas. Na ogled bo do 4. januarja.

Poročilo je pripravila Urška.