Politika> Kultivator

V PRIČAKOVANJU IZPOLNJEVANJA OBLJUB
Petek, 9. 12. 2011

avtor/ica: igorp

V tokratnem kultivatorju vam predstavljamo pričakovanja takih in drugačnih organizacij, katerim je politika v predvolilnem času natrosila lep kup obljub. Sogovorniki so: Samo Hribar Milič iz Gospodarske zbornice Slovenije, Sonja Lokar iz evropske mreže za enakost spolov, Dušan Semolič iz ZSSS, Matija Stepišnik iz Društva Novinarjev Slovenije, Goran Forbici iz CNVOS in Karmen Kogoj Ogris iz Umanotere.

Glede na to, da cela država še okreva po nedeljskih parlamentarnih volitvah, bomo v tokratnem kultivatorju obdelali pričakovanja do novega parlamenta in vlade, ki jih gojijo različne nevladne organizacije, sindikati, gospodarska združenja in kar je še podobnih skupin z javnim in manj javnim interesom. Politične stranke so namreč tiste, ki bodo določale politiko v kriznih časih. V predvolilnem času so te sicer podprle in podpisale veliko zavez in obljub, s katerimi so pridobivale volivce, ali se bodo obljub držale, pa je seveda drugo vprašanje. Gospodarstvo tako zahteva spodbudno podjetniško okolje, sindikati pričakujejo skrb za delovnega človeka in sprejemljivo pokojninsko reformo, nevladne organizacije želijo spremembo različnih delov zakonodaje za bolj smotrno umestitev svojega delovanja v družbo, okoljevarstvena organizacija UMANOTERA recimo zavezo sedmim načelom za oblikovanje družbe uresničenih priložnosti in še in še.

Aktualna gospodarska slika ni rožnata in nad Evropsko monetarno unijo visi Damoklejev meč gospodarske depresije. Ne glede na to, ali bo vlada sestavljena iz tako imenovanih levih ali desnih strank, bo izvršni organ omejen s pravili, ki jih propagirata Berlin in Pariz. Zato bo verjetno potrebna velika mera domišljije, da se bodo tvorci domače ekonomsko socialne politike ognili pasti lahkih, a za večinsko prebivalstvo nepriljubljenih in nepravičnih ukrepov. Ali je moč združiti zahteve Evrope in zaveze političnih strank, dane različnim organizacijam v predvolilnem času?

Pričnimo na gospodarskem področju. Samo Hribar Milič, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije, opozarja, da gospodarstvo za nadaljevanje razvoja potrebuje dostop do likvidnostnih sredstev, država naj prične z novimi investicijami in poveča izvozno delovanje. Prav tako mora po mnenju gospodarske zbornice država omejiti svojo potrošnjo, kjer potrebuje kar 200 milijonov evrov na mesec več, kot jih ima na voljo. Seveda Hribar Milič opozori na rak rano slovenskega podjetniškega okolja, pravno varnost:



Izpostavi pa glavno težavo socialnega dialoga med politiko, gospodarstvom in sindikati – politične stranke:



Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič ima morda podobno neprijetno nalogo pred seboj kot vlada in velike gospodarske družbe, namreč doseči socialni dogovor, ki bo omogočil vzdržno državo in gospodarsko okrevanje. Semolič sam pa pričakuje predvsem konstruktiven dialog med socialnimi partnerji:



Semolič istočasno izpostavlja bojazen, da bo slovenska politika nekritično prevzela reforme, ki jih vsiljujejo Berlin, Pariz in mednarodne institucije. Če bodo slovenski politiki nekritično prevzemali evropske reforme, pa Semolič napoveduje:



Na okoljevarstvenem in področju trajnostnega razvoja je Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, pred volitvami uspela pridobiti podpise za Zavezo za uresničenje tretjega razvojnega podviga. Med vsemi strankami na volitvah jih je kar osem podpisalo zavezo, med njimi tudi zmagovalki Pozitivna Slovenija Zorana Jankovića in Slovenska demokratska stranka Janeza Janše. Zaveza vključuje sedem načel za oblikovanje družbe uresničenih priložnosti, in sicer: spoštovanje naravnih omejitev, upoštevanje interesa prihodnjih generacij, samooskrbnost z osnovnimi dobrinami, celostno vrednotenje razvoja, razvijanje lahkega gospodarstva, ohranjanje biotske raznovrstnosti in transparentno vodenje strateških projektov. Karmen Kogoj Ogris, vodja projektov pri Umanoteri, je o prihodnjem spoštovanju Zaveze povedala naslednje:



Ali obstaja tudi bojazen, da stranke zaveze ne bi upoštevale:



Zavod Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij je v mandatu Pahorjeve vlade, leta 2009, predstavil memorandum o prihodnjih smernicah za razvoj nevladnih organizacij. Tudi tokrat so v Zavodu nevladnih organizacij zaradi neuresničitve memoranduma sestavili seznam ukrepov za okrepitev nevladnega sektorja, ki povzema takratni memorandum. Goran Forbici iz Centra zaradi preteklih slabih izkušenj z Umanotero ne deli optimizma:



Center nevladnih organizacij ponovno zahteva določitev pojma nevladne organizacije, spremembo zakona o zavodih, humanitarnih organizacij, spremembe davčnih ukrepov in možnosti doniranja, dopolnitev zakona o socialnem podjetništvu in še bi lahko naštevali. Tudi če pogledamo skozi ostro ekonomsko logiko, nevladni sektor povečuje bruto družbeni proizvod in zaposlenost. Govori Forbici:



Društvo novinarjev Slovenije zastopa interese novinarjev in transparentnosti medijev. Aktualni predsednik društva Matija Stepišnik, sicer novinar Večera, je v svojih pričakovanjih do novih oblasti zaradi preteklih slabih izkušenj oster:



Neurejeno lastništvo, slaba pravila medijskega trga, nedorečenost socialnega statusa novinarjev so tako rak rana slovenskega medijskega prostora. Novinar je danes v političnih strankah še vedno dojet kot ideološki sopotnik ali sovražnik oziroma, kot pravi Stepišnik:



Ni pa vse slabo v deželi pod Alpami. V predčasno izvoljeni parlament je bilo za razliko od prejšnjega sklica, ko je v parlamentarnih klopeh sedelo 14 poslank, izvoljenih 28 žensk.
Evropska mreža za enakost spolov in njena predsednica Sonja Lokar sta predstavili razloge za ta rezultat:



Naj dodamo, da zgolj Slovenska ljudska stranka po neuradnih rezultatih volitev v parlamentu nima ženskih predstavnic. Sonja Lokar izpostavlja, da je rezultat veliko bolj naključen in posledica pritiska pred volitvami. Vedno namreč obstaja bojazen, da bo na prihodnjih volitvah rezultat za ženske slabši zaradi aktualnega volilnega zakona. Kot poudarja Lokarjeva, je zato prihodnja naloga:

Parlament in vlada se bosta v prihodnjem sklicu tako soočila z obljubami, danimi v predvolilnem času. Prej omenjeni Damoklejev meč razpada evropske monetarne unije bo glavno gibalo novih reform. Kot opozarja Samo Hribar Milič, bi bile posledice za gospodarstvo ob propadu evra nepredstavljive – večja brezposelnost, socialni nemiri, propadanje podjetij in težave pri odplačevanju kreditov. Predstavljajo pa izvoljene politične stranke s svojimi iracionalnimi antagonizmi morda celo največjo težavo pri uresničevanju trajnostnih sprememb za bolj ekonomsko vzdržno in socialno pravično družbo. Na misel nam tako pride znan ribniški pregovor: če sem obljubil, še nisem dal.

 

 



Arhiv Spletne strani Radia Študent Ljubljana 89,3 MHz
http://old.radiostudent.si/article.php?sid=30026