OCENJEVANJE PONUDNIKOV ŠTUDENTSKE HRANE

“Dve in pol limone”

Kruleči želodčki so se tokrat odpravili nekam, kamor kljub skoraj dvema desetletjema v Ljubljanski kotlini noga spodaj podpisane še ni stopila. Ledina Center. Eden tistih centrov, kjer imaš vedno občutek, da so v njem poleg tebe le še zaposleni in zaposlene. Eno naključje je vodilo v drugo in nazadnje smo pristali v piceriji in špageteriji Dve in pol limone. Ko vstopiš v picerijico, ne moreš najti povezave med imenom in izgledom. Še vedno se ne moremo odločiti, ali interier prostora bolj spominja na socialistične filme ali starinsko vzdušje z »oberkrainer« pridihom.

Odziv natakarja je bil povsem prijazen in relativno hiter, kar niti ni tako nemogoče, če drugih strank skorajda ni. S pomočjo študentske subvencije lahko izbirate med picami, testeninami in nekaj ocvrtimi jedmi. Po težkem variiranju med testeninami in pico, kjer je zmagala slednja, je bila še težja izbira nemesne ponudbe, ki ni ravno blesteča. Skupaj s čednim prtičkom smo dobili kozarec mlačnega jabolčnega soka, po spraševanju o drugih hodih pa nas je natakar razžalostil z novico o tem, da smo prepozni za juho, zato dobimo le še jabolko. Bilo je pred petkovo četrto uro popoldan. Malce razočarani smo počakali na pice, za katere bi resnično radi našli drug izraz, kot pa povprečno. Gotovo ne moremo trditi, da so bile »za nič«, a spet ni zaradi njih nikogar vrglo na rit. Sestavine so bile ok, testo je bilo ok, vse skupaj pač ok. Za tolažbo naj povemo, da je bilo jabolko prav zavidljivih dimenzij in prav nič črvivo ali obtolčeno.

Cena bona še malce zniža skupno oceno obedovanja, saj lahko za 3 evre in 27 centov s pomočjo študentskih ponudnikov prehrane gotovo ješ boljše, s prav vsem, kar ti pripada. In ja, tudi bolj zdravo. Pa naj se ciniki, ki prisegajo, da bodo vse življenje živeli od burekov in kebabov, še tako naslajajo ob tem, ne tako nepomembnem kriteriju.

Tokrat ravnodušna ocenjevalka je bila Julija Somrak.