Politika> OFF Program

ULTRAORTODOKSNI OFF
Torek, 27. 12. 2011

avtor/ica: Boris V.

… v bližini Jeruzalema spopadi med policijo in ultra ortodoksnimi Judi, ki zahtevajo popolno spolno segregacijo …
… v Sirijo prispela prva skupina opazovalcev Arabske lige; včeraj naj bi vojska ubila 30 ljudi …
… Amnesty International od hrvaške vlade zahteva preiskavo proti Vladimirju Šeksu in Davorju Domazetu Lošu zaradi vojnih zločinov v začetku devetdesetih ...
… ustavno sodišče dovolilo referendum o družinskem zakoniku …

OFF NAPOVEDNIK

Slovenska desnica tako imenovano levico neprestano obtožuje nasledstva totalitarističnega komunističnega sistema, a tudi domače reakcionarne sile morajo priznati, da razlike - in to velike - med pravim totalitarnim režimom in tem, ki je vladal v Jugoslaviji, vseeno obstajajo. Govorimo seveda o pravem navdihu za totalitarce vseh dežel, režimu v Severni Koreji, namreč. Ta kljub smrti Kim Džong Ila ni izgubil smisla za humor. Severnokorejski radio tako poroča, da po smrti ljubljenega vodje žaluje tudi narava. Bela ptica, večja kot golob, naj bi očistila sneg s kipa Kim Džong Ila, na enem od številnih prizorišč žalovanja so se žalujočim pridružile tudi sove, blizu Kimovega mitološkega rojstnega kraja na sveti gori Paektu pa je na jezeru Chon pokal led. Krc, krc ...

In kako to dokazuje, da se domača desnica moti, ko enači jugoslovanski režim s severnokorejskim? Preprosto. Ko je šel Borut Pahor, ta dedič po mnenju desnice zločinskega režima, v bolnico zaradi vnetja ušesa, ni narava pokazala nikakršnega žalovanja. Ledu niti ni, da bi pokal, sove delajo to, kar pač delajo pozimi, golobi pa še naprej serjejo po mestih. Slovenski desnici tako priporočamo, da se za en mandat odpravi v Severno Korejo, da začuti, kako je, ko režim obvladujejo tudi naravne sile.

Berete tranzicijsko-zločinski OFF program Radia Študent.

OFF PROGRAM

V izraelskem kraju Beit Šemeš v bližini Jeruzalema je prišlo do spopadov med policijo in ultra ortodoksnimi Judi. Ti namreč zahtevajo popolno spolno segregacijo. Med drugim zahtevajo ločene sedeže za ženske na avtobusih, ženske pa bi se morale tudi oblačiti po standardih, ki jih oni določijo, torej skromno in neizzivalno, pri čemer so kratki rokavi že preveč izzivalni. Spopadi med policijo in to radikalno versko skupino, ki sicer v Izraelu šteje že 10 odstotkov prebivalstva in zaradi velikega števila otrok hitro raste, so se dogajali že v preteklosti. Tokratne je sprožil umik enega od znakov, ki zapovedujejo spolno segregacijo, ki so ga postavili ultra ortodoksni Judi. Približno 300 pripadnikov te skupnosti je napadlo policiste s kamni in jajci, pri čemer je bil en policist lažje ranjen, več napadalcev pa aretiranih.

Tarča skrajnih Judov pa niso zgolj policisti, temveč tudi novinarji. Po poročilih so tudi neko novinarsko ekipo napadli s kamni. Gre sicer za novinarje televizijske mreže, ki je poročala o primeru segregacije v tem kraju. Ultra ortodoksni Judi zmerjajo otroke in njihove starše na poti v šolo, vanje pa pogosto mečejo tudi kamne, jajca in iztrebke. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je že dejal, da bo naredil konec poskusom spolne segregacije.

Vodja palestinskega gibanja Hamas v izgnanstvu Kaled Mašal je dejal, da morajo Palestinci oblikovati vlado narodne enotnosti, da bi presegli delitev med Gazo in Zahodnim bregom. Kot je dejal Mašal, so se palestinske politične frakcije sporazumele glede političnega programa, ki ga bo, z nekaj amandmaji, podprl tudi Hamas. Program tako predvideva ustanovitev palestinske države v mejah iz leta 1967, pravico beguncev do vrnitve, Hamas pa tudi ne bo prisiljen v priznanje Izraela. Velik korak k spravi med palestinskimi gibanji Hamas in Fatah je bil storjen prejšnji teden, ko je Hamas napovedal, da se bo končno priključil Palestinski osvobodilni organizaciji, ki jo vodi vodja Fataha Mahmud Abas, sicer tudi predsednik Palestinskih oblasti.

V Sirijo, natančneje v mesto Homs, je prispela prva skupina 50 opazovalcev Arabske lige, ki so tja prišli z namenom preverjanja spoštovanja regionalnega načrta za končanje več mesecev trajajočega nasilja v državi. Lokalni aktivisti so sporočili, da je vojska danes zgodaj zjutraj začela umikati tanke s cest Homsa, včeraj pa naj bi provladne sile v mestu in okolici ubile 30 ljudi. Tako je po poročanju prebivalcev vojska bombardirala dele mesta, ostrostrelci pa so preprečevali iskanje preživelih. Aktivisti oblasti obtožujejo, da peljejo aretirane v vojaška poslopja, kamor opazovalci ne bodo imeli dostopa, in da so iz mrtvašnic v Homsu umaknile na stotine ubitih protestnikov.

Naloga opazovalcev Arabske lige je, da preverijo, ali je oziroma bo sirska vlada v skladu z dogovorom s to organizacijo res umaknila vojsko z ulic, izpustila pridržane in ustavila nasilje. Vodja misije, sudanski general Mustafa Dabi, je dejal, da so jim sirske oblasti pomagale. Protirežimski aktivisti pozivajo Zahod, naj ukrepa, saj da Arabska liga nima moči, da bi zagotovila uresničevanje dogovora o končanju nasilja. V Sirijo je prišla šele prva skupina od okoli 200 opazovalcev Arabske lige.

V Etiopiji so na 11 let zapora obsodili dva švedska novinarja zaradi nezakonitega vstopa v državo in podpiranja terorizma. Martina Schibbya in Johana Perssona so julija ujeli skupaj s skupino upornikov Nacionalne osvobodilne fronte Ogadena. Novinarja sta v svoj zagovor dejala, da sta zgolj opravljala svoje delo, na sojenju pa sta potrdila, da sta se z voditelji Ogadenske osvobodilne fronte pogovarjala že pred prihodom v državo, vendar le z namenom, da bi si olajšala vstop na to sporno območje, ki je etnično somalijsko in kjer že od sedemdesetih let preteklega stoletja poteka boj za samostojnost. Obsodba je že pritegnila kritike tako švedskih oblasti kot skupin za človekove pravice.

Japonska bo sprostila prepoved izvoza orožja, ki velja od leta 1967. Ta ukrep bo omogočil skupen razvoj orožja z drugimi državami in predvidoma zmanjšal vojaške stroške države v času velikih skrbi zaradi velikega javnega dolga. Kljub sprostitvi politike na tem področju bo prepoved izvoza še vedno veljala za komunistične države, kar je ostanek hladne vojne, države, za katere velja emabargo Združenih narodov, in države, ki so vpletene v mednarodne konflikte.

Mednarodna organizacija za varstvo človekovih pravic Amnesty International je od hrvaške vlade zahtevala, naj ji bodo postopki proti odgovornim za vojne zločine prioritetni. V sporočilu sta posebej izpostavljena podpredsednik sabora Vladimir Šeks in upokojeni admiral Davor Domazet - Lošo. Prvi je omenjen v zvezi z domnevno poveljniško odgovornostjo za vojne zločine v vzhodni Slavoniji leta 1991, drugi pa zaradi operacije hrvaške vojske v Medaškem žepu pri Gospiću leta 1993. Hrvaško tožilstvo je aprila letos sicer ocenilo, da ni upravičenega suma glede kazenske odgovornosti Šeksa za umore srbskih civilistov v vzhodni Slavoniji leta 1991. Novi hrvaški pravosodni minister Orsat Miljenić sicer ni komentiral objave konkretnih imen v sporočilu Amnesty International, je pa izjavil, da bo Hrvaška izpolnila, citiramo: „vse ustrezne pogoje za izvajanje postopkov za vojne zločine, da bi uspešno sklenili zgodbo glede vojnih zločinov, ne glede na to, kdo je storilec in kdo žrtev".

Nova hrvaška vlada Zorana Milanovića sicer še ni imela prve seje, vendar se v medijih že objavljajo prvi obrisi njihove ekonomske politike. Po poročanju spletnega poslovnega portala Business.hr lahko hrvaški volivci pričakujejo dvig davka na dodano vrednost na 26 odstotkov in uvedbo stečajev za kar 20 tisoč podjetij. Zadnje bo po napovedi finančnega ministra Slavka Linića posledica borbe z nelikvidnostjo. Pojavljajo se tudi govorice o znižanju DDV-ja na področju turizma, kjer bi ta lahko padel na 10 odstotkov.

Ustavno sodišče je odločilo, da zavrne zahtevo državnega zbora, naj se referendum o družinskem zakoniku zaradi protiustavnih posledic prepove. Tako bo ta referendum možno izvesti. Na ustavnem sodišču navajajo, da lahko nastanek protiustavnih posledic morebitne zavrnitve zakona na referendumu ugotovijo, če navedbe parlamenta izkažejo očitno protiustavnost, katere takojšnja odprava je nujna zaradi tako pomembnih ustavnopravnih vrednot, da jim je treba dati prednost pred ustavno pravico, da o zakonu odločajo volivci na referendumu. Na ustavnem sodišču še dodajajo, da lahko državni zbor v primeru zavrnitve zakonika po enem letu zopet odloča o enakem ali spremenjenem zakoniku. Državni zbor je v zahtevi navedel tudi, da bi referendumska kampanja spodbudila razpihovanje nestrpnosti na podlagi spolne usmerjenosti, a ustavno sodišče pravi, da morebitne kršitve človekovih pravic, do katerih bi prišlo v okviru te kampanje, ne pomenijo protiustavnih posledic, ki bi bile upoštevane z vidika presoje po 21. členu zakona o referendumu in ljudski iniciativi. Sodišče je namreč odločalo le, ali lahko zaradi zavrnitve zakonika na referendumu pride do protiustavnosti.

Predsednik republike Danilo Türk je začel posvetovanja s poslanskimi skupinami glede podpore za mandatarja. S predsednikom sta se prva pogovarjala predsednik Pozitivne Slovenije Zoran Janković in poslanec te stranke Jani Möderndorfer. Janković po svojih besedah pred pogovorom ni imel posebnih pričakovanj, saj se bo predsednik Türk sam odločil, komu bo podelil mandatarstvo. Ponovil je tudi, da nikoli ni bil mnenja, da mora relativni zmagovalec državnozborskih volitev tudi nujno dobiti mandat za sestavo vlade. Nekateri mediji so v preteklem tednu poročali o trojčku Slovenske ljudske stranke, Liste Virant in Desusa, ki bi lahko oblikovali tehnično vlado, vendar Janković tega ni želel komentirati, češ da o tem nič ne ve.

Pri Tűrku so bili tudi drugi gosti. Patrick Vlačič in Janko Veber iz Socialnih demokratov sta predsedniku dejala, da SD podpira Jankovića kot mandatarja. Predsednik Liste Virant Gregor Virant pa je Tűrku sporočil, da oni skupaj s SLS in Desus Jankovića zaenkrat ne podpirajo, saj preverjajo možnost oblikovanja vlade narodne enotnosti.

Na ploščadi pred ljubljansko borzo se bo ob 18. uri odvila redna skupščina gibanja 15o, zatem pa bo sledil nastop Andreja Rozmana Roze, ki bo izvedel točko z naslovom Razmigajmo se v krizi. Avtorja smo vprašali, zakaj se je odločil nastopiti pred bojzo:

Po četrtkovem dopisu vodstva Filozofske fakultete, v katerem to študente, ki že mesec dni zasedajo nekaj predavalnic v pritličju, opozarja, da od tistega dne gibanje po fakulteti zvečer ne bo več mogoče, smo na vodstvo naslovili nekaj vprašanj. Zanimalo nas je, ali ta dopis pomeni, da želi vodstvo končati zasedbo fakultete. V odgovor smo dobili pojasnilo, ki ne odgovarja direktno na vprašanje. V odgovoru piše, da v običajnih razmerah v treh zasedenih predavalnicah poteka 240 ur predavanj na teden in da so študijske dejavnosti tam ovirane. Dodajajo, da je zaradi prostorske stiske zelo težko zagotoviti nadomestne predavalnice. Vodstvo fakultete prav tako želi, da gibanje Mi smo univerza, ki izvaja zasedbo, omogoči zaključek rednega študijskega dela v zimskem semestru in začetek izpitnega obdobja.

O aktualnem stanju zasedbe smo govorili z aktivistom gibanja Mi smo univerza Miho Kordišem in ga vprašali, ali so v stikih z vodstvom fakultete po četrtkovem dopisu:



Arhiv Spletne strani Radia Študent Ljubljana 89,3 MHz
http://old.radiostudent.si/article.php?sid=30217