Politika> OFF Program

OFF AMERIŠKEGA POŽIGALCA
Torek, 3. 1. 2012

avtor/ica: Urh

... v Egiptu se je začel tretji in zadnji krog parlamentarnih volitev ...
... republikanski volivci ameriške zvezne države Iowa (izg. ajoua) bodo prvi izbirali svojega predsedniškega kandidata ...
... v Nemčiji postajajo pozivi k odstopu predsednika države Christiana Wulffa vedno glasnejši ...
... Judovski center za iskanje nacističnih zločincev Simon Wiesenthal je v ponedeljek ostro kritiziral spominski maši za Anteja Pavelića ...
... ob petih na Fakulteti za družbene vede Anti-fa seminar ...


OFF NAPOVEDNIK

Policija v Los Angelesu je aretirala 24-letnega množičnega požigalca Harryja Burkharta, domnevno po rodu iz Nemčije, ki naj bi bil odgovoren za večino od več kot 50 požarov, ki so od preteklega četrtka po mestu povzročili za najmanj tri milijone dolarjev škode. Policija je Burkharta ujela s pomočjo posnetkov varnostnih kamer, prepoznali pa naj bi ga zvezni policisti, ker naj bi bil vpleten v zaplet z imigracijskimi oblastmi. Lokalne televizije iz Los Angelesa ugibajo, da naj bi Združene države Amerike sprožile postopek za izgon njegove matere, kar naj bi ga tako hudo razjezilo, da je začel s požigi. V času aretacije je namreč izjavil, da sovraži Združene države. Največ požigov je Burkhart izvedel v Hollywoodu, kar se tudi spodobi. Tam naj bi med drugim požgal tudi hišo Jima Morrisona v predelu Laurel Canyon in zabaviščni kompleks.

Sicer je policija v Los Angelesu prejšnji četrtek aretirala še dva druga požigalca, ki pa naj ne bi bila povezana z Burkhartom. Zaenkrat je, vsaj tako kaže, policiji uspelo zajeziti požige, saj se dan po aretaciji še ni zgodil noben požig. Vseeno pa bodo še nekaj časa zaradi požigov bolj na trnih, saj se bojijo, da je še veliko ljudi v Los Angelesu, ki sovražijo Združene države Amerike iz takšnih ali drugačnih razlogov in bi jim Burkhart lahko bil inspiracija. Če ne za kaj drugega, je lahko vsaj inspiracija za kakšen hollywoodski film, glede na to, da je tam požigal.

Berete požigalec OFF program Radia Študent!

OFF PROGRAM

V Egiptu se je začel tretji in še zadnji krog parlamentarnih volitev. Pred šolami, kjer so se ob 8. uri odprla vrata volišč, so nastale krajše vrste. Zadnji krog volitev, ki bo trajal dva dni, tokrat poteka v provincah Kaliubija, Garbija in Dakalija v delti Nila, provinci Nova dolina, v gubernijah Minja in Kena, obmejni provinci Matru ter na severu in jugu Sinaja. Po volitvah v spodnji dom egiptovskega parlamenta bodo egiptovski volivci izbrali še člane zgornjega doma. Celoten proces volitev v narodno skupščino naj bi bil končan februarja in bo v celoti trajal več kot tri mesece. V prvem in drugem krogu volitev sta slavili egiptovski glavni islamski stranki Muslimanska bratovščina in Al nur salafi.

Izraelci in Palestinci se prvič po septembru 2010 znova sestajajo na pogovorih. Čeprav srečanje v jordanskem Amanu vzbuja določeno upanje, pa obe strani poudarjata, da pogovorov ne gre jemati kot oživitev zastalega mirovnega procesa. Gostitelj, jordanski zunanji minister Naser Džudeh, srečanje med vodjema izraelskih in palestinskih pogajalcev, Jicakom Molčom in Saebom Erekatom, vseeno vidi kot resen poskus, ki naj bi pripomogel k oživitvi mirovnih pogovorov. Po besedah Džudeha gre za resno prizadevanje, da bi našli skupno podlago za obe strani in pomagali k ponovnemu začetku neposrednih mirovnih pogovorov. Kot je dejal namestnik izraelskega premiera Benjamina Netanjahuja Dan Meridor, srečanje v jordanski prestolnici še ne pomeni vrnitve k neposrednim pogovorom. Izrazil pa je upanje, da bo pomenilo odskočno desko, ki bi pripomogla k vrnitvi Palestincev k pogajanjem, čeprav je Izrael tisti, ki je odgovoren za njihovo prekinitev. Vodja palestinskih pogajalcev Erekat je za radio Glas Palestine podobno pojasnil, da bo srečanje namenjeno predvsem razpravi, kako doseči preboj, ki bi lahko pripeljal do obnovitve pogajanj.

Republikanski volivci ameriške zvezne države Iowa bodo prvi izbirali svojega predsedniškega kandidata, ki se bo 6. novembra letos na splošnih volitvah pomeril proti demokratu in sedanjemu predsedniku Baracku Obami. Ankete dajejo največ podpore nekdanjemu guvernerju Massachusettsa Mittu Romneyju, vendar razlike z ostalimi kandidati niso velike. Po zadnji anketi časopisa Des Moines Register ima Romney 24 odstotkov podpore volivcev, ki se nameravajo udeležiti strankarskih zborovanj. Sledi mu teksaški kongresnik Ron Paul z 22 odstotki, na tretje mesto pa se je prebil nekdanji senator iz Pensilvanije Rick Santorum s 15 odstotki.

Nekdanji predsednik predstavniškega doma zveznega kongresa Newt Gingrich iz Georgie je sicer še konec novembra samozavestno napovedoval, da bo v Iowi zmagal, sedaj pa ima le še 12 odstotkov podpore. Sledi mu guverner Teksasa Rick Perry z 11 odstotki pred kongresnico iz Minnesote Michele Bachmann s sedmimi odstotki podpore. Romneyju v prid govori tudi dejstvo, da mu je uspelo zbrati največ denarja za kampanjo od vseh republikancev. V lanskem tretjem četrtletju je nabral 14 milijonov, v zadnjem pa upa na najmanj 20 milijonov. Do njega je najbolj radodaren Wall Street, od koder je po podatkih medijske hiše CNN dobil okrog 3,5 milijona dolarjev.

V Nemčiji postajajo pozivi k odstopu predsednika države Christiana Wulffa vedno glasnejši. Ti so se okrepili po tem, ko je se je izvedelo, da je predsednik poskušal preprečiti objavo zgodbe o zasebnem posojilu, ki ga je dobil od soproge nekega nemškega podjetnika. Financial Times Deutschland je tako zapisal, da bi moral Wulff zapustiti predsedniški položaj, saj je njegova kredibilnost pod udarom preobilja napak. Mož, ki nosi naokoli takšno breme, ne more več ostati predsednik, je bil oster omenjeni časopis. Podobno je zapisal tudi vplivni nemški Süddeutsche Zeitung, ki je v uvodniku navedel, da zloraba medijske svobode kaže, da je predsedniški položaj preveč za Wulffa. Nemška kanclerka Angela Merkel je doslej vztrajno branila svojega zaveznika Wulffa. Sicer je maja 2010 predčasno odstopil že Wulffov predhodnik Horst Köhler, ki je klonil zaradi kritik na račun njegove izjave, da je nemška vojska v Afganistanu tudi zaradi gospodarskih interesov.

Judovski center za iskanje nacističnih zločincev Simon Wiesenthal je ostro kritiziral spominski maši, ki so jih imeli konec decembra v Splitu in Zagrebu za nekdanjega ustaškega vodjo Anteja Pavelića. Kot je dejal izvršni direktor centra Efraim Zuroff, so takšne maše v državi, ki je tik pred vstopom v Evropsko unijo, nesprejemljive. Zuroff je še dodal, da maše predstavljajo veliko žalitev spomina na številne Pavelićeve žrtve in norčevanje iz posledic grozljivih ustaških zločinov. Od hrvaških oblasti je zahteval prepoved podobnih dogodkov. Po njegovem mnenju sta maši, ki so ju imeli v dveh največjih hrvaških mestih ob 52. obletnici Pavelićeve smrti, sramota za Katoliško cerkev. Njeno vodstvo je pozval, naj iz svojih vrst izključi duhovnike, ki so sodelovali pri mašah, saj sta bili v popolnem nasprotju s krščanskimi vrednotami.

Pri naši južni sosedi so sicer danes obeležili tudi uradni začetek kampanje pred referendumom o vstopu države v Evropsko unijo, ki bo 22. januarja. Hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić je ob predstavitvi kampanje sicer izrazila pričakovanje, da bodo državljani članstvo Hrvaške v Uniji podprli. Po besedah Pusićeve bo imela kampanja pet osnovnih elementov, med katerimi sta transparentnost in dostopnost vseh dokumentov v zvezi s pogajanji z Evropsko unijo, in sicer na spletnih portalih vlade in zunanjega ministrstva kot tudi v posebnih brošurah, ki jih bodo natisnili v več kot 2,1 milijona izvodov. Predvidene so tudi razprave zagovornikov in nasprotnikov članstva Hrvaške v Evropski uniji na nacionalnih televizijskih in radijskih postajah. Poleg predsednika države Iva Josipovića in premierja Zorana Milanovića bo eno izmed sporočil državljanom poslala tudi podpredsednica sabora in predsednica največje opozicijske stranke Hrvaške demokratične skupnosti Jadranka Kosor, saj vse glavne hrvaške stranke podpirajo članstvo v Evropski uniji, ki je eden izmed strateških ciljev države.

Na Fakulteti za družbene vede bodo ob petih popoldan nadaljevali Anti-fa seminarje. Tokrat bo tema sovraštvo na zidovih v Sloveniji ter Republiki srbski v Bosni in Hercegovini. Več o popoldanskem seminarju nam bo povedal profesor na Fakulteti za družbene vede in eden izmed govornikov na seminarju Mitja Velikonja:



Zveza svobodnih sindikatov Slovenije je na novinarski konferenci predstavila pričakovanja Zveze za leto 2012, ki glede prihodnosti Evropske unije niso preveč optimistična, saj v Zvezi sindikatov menijo, da se bo politika zategovanja pasu nadaljevala. Več nam je povedal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič:



Arhiv Spletne strani Radia Študent Ljubljana 89,3 MHz
http://old.radiostudent.si/article.php?sid=30289