JAZZ ZASEDBE BREZ BOBNOV Sobota, 7. 1. 2012 avtor/ica: Andrej Hočevar
Čeprav se zdi, da je zagugan ritem ena izmed najbolj prepoznavnih, če ne že glavnih značilnosti jazza, pa prav gotovo ni edina. In četudi je vzdrževanje in čustveno barvanje te osnove vedno bila domena bobnarjev, se je skozi zgodovino pojavilo mnogo zasedb, ki so svoje videnje jazza razvijale brez bobnarja. In ne nujno na račun ritma.
Klik do posnetka oddaje!
Čeprav se zdi, da je zagugan ritem ena izmed najbolj prepoznavnih, če ne že glavnih značilnosti jazza, pa prav gotovo ni edina. In četudi je vzdrževanje in čustveno barvanje te osnove vedno bila domena bobnarjev, se je skozi zgodovino pojavilo mnogo zasedb, ki so svoje videnje jazza razvijale brez bobnarja. In ne nujno na račun ritma.
Oscar Peterson & Roy Elderidge: “Crazy Rythym.” Oscar Peterson And The Trumpet Kings - Jousts, 1974.
Bill Charlap & Warren Vaché: “You and the Night and the Music.” 2Gether, 2000.
Dennis González & João Paulo: “Hymn for Later.” Scapegrace, 2009.
Ralph Towner & Paolo Fresu: “Doubled Up.” Chiaroscuro, 2008.
Chick Corea & Gary Burton: “What Game Shall We Play Today.” Crystal Silence, 1972.
Joe Morris & Nate Wooley: “Steelhead.”Tooth And Nail, 2010.
Ben Monder & Bill McHenry: “Heliogabalus.” Bloom, 2010.
Keith Jarrett & Charlie Haden: “No Moon at All.” Jasmine, 2010.
Mark Dresser & Denman Maroney: “Throsone.” Duologues, 2001.
Lisa Ullén & Nina de Heney: “To Monks.” Carve, 2009.
Lee Konitz & Marshall Brown: “Struttin’ With Some Barbeque.” Lee Konitz Duets, 1967.
Lee Konitz & Ray Nance: “Duplexity.” Lee Konitz Duets, 1967.
Anthony Braxton & Taylor Ho Bynum: “All Roads Lead to Middletown.” Duets, 2002.
Jimmy Giuffre, Jim Hall & Bob Brookmeyer: “Western Suite - IV. Big Pow Wow.” Western Suite, 1958.