Politika> Zeitgeist

ACTA – GROŽNJA SVOBODI, POLITIČNA VOJNA NA INTERNETU ALI BOJ PROTI PONAREJANJU INTELEKTUALNE LASTNINE
Ponedeljek, 6. 2. 2012

avtor/ica: Luka P.

Mednarodni trgovinski sporazum proti ponarejanju ali krajše ACTA, največ truda pri njegovem nastajanju naj bi vložila skupina najbogatejših svetovnih gospodarstev in multinacionalk, se že sooča s številnimi protesti in internetnimi »interventnimi« posegi s strani skupine spletnih aktivistov Anonymous. Označevanje te skupine za spletne teroriste, kot jih rade označujejo oblastniške strukture, pa pravzaprav zveni, če upoštevamo, da je za pripravo ACTE poskrbela javnosti povsem neznana skupina anonimnežev, sam

Oddaja v celoti:

-------------------------------------------



Mednarodni trgovinski sporazum proti ponarejanju ali krajše ACTA, največ truda pri njegovem nastajanju naj bi vložila skupina najbogatejših svetovnih gospodarstev in multinacionalk, se že sooča s številnimi protesti in internetnimi »interventnimi« posegi s strani skupine spletnih aktivistov Anonymous. Označevanje te skupine za spletne teroriste, kot jih rade označujejo oblastniške strukture, pa pravzaprav zveni, če upoštevamo, da je za pripravo ACTE poskrbela javnosti povsem neznana skupina anonimnežev, samoironično. Ravno ta tajnost in netransparentnost pri nastajanju sporazuma je namreč pri ljudeh vzbudila številne dvome in pomisleke. Mnogi med njimi razumejo trenutno dogajanje okoli ACTE kot del širše in zelo kompleksne sestavljanke.

Dejstvo je, da je postalo medmrežje največje komunikacijsko orodje prebivalcev širom po svetu, tako za sporazumevanje kot pridobivanje podatkov vseh vrst. Mnogo podatkov, sicer tajnih, a prav gotovo v interesu širše javnosti, je svetu serviral spletni portal WikiLeaks. Med drugimi je bil leta 2008 na njihovem portalu objavljen tudi delovni dokument tajnih pogajanj omenjenega trgovinskega sporazuma, katerega vsebina je bila v interesu javnosti, a daleč od njenih oči. Zagotovo lahko glede na videno trdimo, da če tega ne bi storil WikiLeaks ali hekerji, javnost za nastajanje tega sporazum, ki je bilo v teku vse od leta 2006, nikoli ne bi izvedela. Izmenjava, posredovanje, kopiranje različnih vsebin je postalo v virtualnem svetu nekaj vsakdanjega. Internet je vsekakor eden od največjih in najpomembnejših izumov človeštva, tako družbeno kot infrastrukturno. A pri ACTI velja, da sporazum ne zajema le kopiranja digitalnih vsebin, ampak tudi proizvodnjo generičnih zdravil in umetno zasnovanih oziroma patentiranih semen kakor tudi vseh ostalih patentiranih izdelkov.

To soboto se je na Kongresnem trgu v Ljubljani proti ratifikaciji ACTE zbralo med 2 in 3 tisoč ljudi, na trgu Leona Štuklja v Mariboru pa okoli 250. Poslušajmo par pomislekov protestnikov v Ljubljani, ki so se na poti po centru mesta ustavili pred petimi različnimi institucijami, ki so po njihovem mnenju odgovorne, da je med podpisnicami tudi Slovenija in ki bodo krojile nadaljnje postopke pri morebitni potrditvi tega sporazuma.



Sobotni protestni shod je bil predvsem nasprotovanje internetni cenzuri. Eden od nasprotnikov ACTE je postavil vprašanje kar novinarjem:



Kaj se bo dejansko zgodilo, je še preuranjeno govoriti, čeprav so mnogi prepričani, da bo sporazum tako ali drugače ratificiran. Eden od pristojnih organov za usklajevanje trgovinskega sporazuma je Ministrstvo za gospodarstvo, bolj natančno Direktorat za turizem in internacionalizacijo. Poslušali bomo pogovor z Andrejem Pianom, sekretarjem na omenjenem direktoratu. Prvo vprašanje je bilo, zakaj je Slovenija pristopila k podpisu mednarodnega trgovinskega sporazuma proti ponarejanju.



Kljub temu, da so določene restriktivne metode nadzora medmrežja iz prvotne različice sporazuma predlagatelji umaknili, je pomenljivo že dejstvo, da je bil sporazum, ki za vse, ki imajo spletne strani za izmenjavo datotek, predvideva izjemno visoke in nerazumne denarne ter zaporne kazni, sploh na mizi. Ustanovitelju ene od takšnih spletnih strani Megaupload.com, Kimu Dotcomu, tako grozi 50 letna zaporna kazen. Kakšen bo internet v primeru, če bo ACTA potrjena tako s strani Evropskega parlamenta kot nacionalnih parlamentov posameznih držav članic unije, ki so sporazum sprejele, kako bi potekal nadzor in kdo bi ga izvajal, smo se pogovarjali z Gorazdom Božičem iz Si-CERT-a, Nacionalnega centra za obravnavo varnostnih incidentov.



Božič je poudaril tudi, da v Sloveniji že imamo mini primer nadzora na spletu, in sicer pri igrah na srečo. Parlament je, kot poudarja Božič, že sprejel le redkim poznan zakon, po katerem lahko Urad za nadzor prirejanja iger na srečo ponudnikom internetnih storitev odredi tudi blokado spletnega mesta. Razlog, da je stvar dokaj neznana širši javnosti, tiči predvsem v dejstvu, da je spletnih igralcev iger na srečo relativno malo. Gorazd Božič:



Protest proti ACTI je bil torej tudi protest proti dogovarjanju brez vednosti javnosti, kar je še posebej ironično v dobi tako intenzivne izmenjave informacij. Silovit odziv s strani javnosti je pričakovan in upravičen, vprašanje pa je, koliko časa bo lahko domača in tuja politika neobčutljiva na te zahteve.

Zeitgeist je pripravil Luka Počivalšek.

VIDEO: Tretji protest proti ACTI pred predstavništvom Evropske unije v Ljubljani, 25. 2. 2012




Arhiv Spletne strani Radia Študent Ljubljana 89,3 MHz
http://old.radiostudent.si/article.php?sid=30707